Lavrov: Rusija ne izbira med Evropo in Azijo

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nastopil pred študenti Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose in predstavil vrsto stališč o aktualnih vprašanjih ruske zunanje politike.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nastopil pred študenti Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose in predstavil vrsto stališč o aktualnih vprašanjih ruske zunanje politike.

Valerij Melnikov/RIA Novosti
Rusija ne bo preklapljala med Evropo in Azijo, temveč bo v prihodnosti izvajala samostojno zunanjo politiko, ki bo usmerjena na različne strani. To je izjavil minister za zunanje zadeve Ruske federacije Sergej Lavrov, ki je danes nastopil pred študenti Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose in predstavil stališča na vrsto aktualnih vprašanj ruske zunanje politike.

O novem konceptu zunanje politike Ruske federacije

V pripravi je posodobljena različica koncepcije zunanje politike Ruske federacije, ki bo upoštevala dogodke v zadnjem času.

»Predsedniku po njegovem navodilu poročamo o posodobljeni različici koncepcije zunanje politike Ruske federacije z upoštevanjem tistih dogodkov, ki so se dogajali v zadnjem času. S prepričanjem, da nam ni potrebno spreminjati ključnih usmeritev, ki jih je predsednik (Vladimir) Putin zastavil že leta 2000 in predvidevajo usmeritev v mnogo različnih strani, odprtost za sodelovanje z vsemi, ki so zanj pripravljeni, na prostovoljni osnovi, upoštevanje interesov partnerjev, predvsem pa nekonfliktno, a trdno zastopanje lastnih interesov,« je povedal minister.

O odnosih z ZDA in EU

»Ne nameravamo se izogibati komurkoli. Pripravljeni smo vzpostaviti normalne in polne odnose z EU in ZDA, toda izključno na enakopravni osnovi, brez poskusov, da bi se odnosi poskušali obrniti v prid ene strani.«

Minister za zunanje zadeve Ruske federacije je poudaril, da Rusija izvaja mnogostransko in samostojno politiko. »Našo zunanjepolitično usmeritev imenujemo mnogostranska, saj upošteva usmerjenost razvoja na vse strani, ter samostojna, ker drugačne usmeritve Rusija ni mogla in je ne more imeti,« je poudaril Lavrov.

Ob tem šef ruske diplomacije navaja, da nujnost za mnogostransko politično usmeritev izhaja iz objektivnega procesa spremenjene strukturne svetovne ureditve, ki je bila prej bipolarna, po razpadu Sovjetske zveze pa je postala polipolarna in je nagnjena k policentričnemu razvoju. »Na žalost se pristen proces nastajanja policentričnega, mnogostranskega sistema sooča z zelo resnimi in številnimi ovirami,« je pojasnil minister. »Te ovire izvirajo iz teženj naših zahodnih partnerjev, da ohranijo svetovno prevlado.«

Vendar takšna prizadevanja po njegovih besedah niso v skladu z realnim stanjem stvari – z razvojem novih centrov ekonomske moči, ki je med drugim tudi vir političnega vpliva. Nujnost odpovedovanja enostranskim pristopom na svetovni sceni, ki se jih skušajo posluževati zahodne države, je vse bolj očitna, čeprav nekateri tega ne želijo odkrito priznati, je poudaril Lavrov.

O novem predsedniku ZDA

»Vedno izhajamo iz tega, da mora usodo vsake države določiti sam narod. Pripravljeni bomo delati z vsakim voditeljem, ki mu bodo zaupanje izkazali na svobodnih in demokratičnih volitvah,« je izjavil Lavrov.

Ob tem je minister dejal, da predvolilna kampanja v ZDA »povzroča nezadovoljstvo ameriškim partnerjem«. »To je vendar najmočnejša država, v kateri so tradicionalno imeli veliko vlogo demokratični principi, principi soočanja političnih konceptov,« dodaja Lavrov.

»Da, v političnem boju, predvsem pred temi ali onimi volitvami, se nasprotniki včasih pri svoji agitaciji zatekajo k precej neobičajnim metodam in načinom,« je dejal zunanji minister. »To, kar se dogaja danes, ko je Rusija, ki jo je ameriški predsednik pred dvema letoma označeval za regionalno državo, med predvolilno kampanjo v ZDA postala že skoraj glavni sodnik na svetu, ki sama odločilno vpliva na procese v Ameriki … je po mojem mnenju že preveč.«

»Vsi razumejo, da so to pretirani slogani, ki so namenjeni predvsem udarjanju volivcev po glavi, za kar se izkorišča protiruski pristop,« je poudaril minister. »Sramotno za Ameriko, Američane in ameriški politični razred, vse to je zanje nedostojno. Mi vse to opazujemo in iz tega delamo določene zaključke, ki pa so precej filozofski.«

»Kdorkoli že bo zmagal, bo to predsednik ZDA, to se razume samo po sebi,« je dodal. »S tem človekom smo pripravljeni delati, seveda do te mere, do katere bo novi voditelj ZDA pripravljen sodelovati z Rusko federacijo. Pri tem ne gre samo za delovanje, temveč za delovanje na osnovi med seboj dogovorjenih principov: enakopravnost, upoštevanje medsebojnih interesov, medsebojno spoštovanje. Pri takšnem pristopu lahko veliko pridobimo.«

O hladni vojni

Začetek hladne vojne je malo verjeten, predpogojev za takšen razvoj dogodkov ni, je izjavil zunanji minister.

»Zakaj se (zahodne države, ki so uvedle sankcije proti Rusiji) tako ubadajo s tem, kar se dogaja v Siriji? Zakaj je bilo treba tako postopati, ko so prebivalci Krima pač hoteli prenehati živeti v državi, kjer so oblast prevzeli organizatorji oboroženega protiustavnega prevrata?« se je vprašal minister.

»Vsi, ki so nas kritizirali in nas v zvezi s tem še vedno kritizirajo, pravijo, da so nas zapustile članice svetovne skupnosti,« je rekel Lavrov. »Prvo kot prvo, nihče nas ni zapustil. In ni prav, da pravijo 'vsi člani svetovne skupnosti' – to ni res. 80% prebivalcev sveta živi v državah, ki si z nami delijo pristope in želijo pravičnost v svetovnih zadevah, zato je govoriti o nekakšni izolaciji preprosto smešno.«

V zvezi s sankcijami proti Rusiji je Lavrov poudaril, da so bile pobudnice za njihovo uvedbo »zahodne države in predvsem ZDA, ki so preko agresivne manjšine v Evropski uniji dobesedno prisilile Evropo, da je šla po tej poti«, k takšnim ukrepom pa so prisilile tudi Avstralijo, Japonsko in vrsto drugih držav.

O sodelovanju z ZDA na področju elektronske varnosti

ZDA že tako in tako niso izrazile zanimanja za ruski predlog, da bi se posvetovali o sodelovanju na področju zagotavljanja elektronske varnosti.

»V preteklosti so nekaj deset naših državljanov aretirali v tretjih državah po naročilu ZDA in v polovici primerov so jih nezakonito pripeljali v ZDA, da bi jim tam sodili. Praktično vse so obtožili zločinov na področju elektronske varnosti,« je poudaril minister.

»Še pred enim letom smo uradno - preko Generalnega tožilstva - ZDA predlagali, da se posvetujemo o sodelovanju na področju zagotavljanja elektronske varnosti. Zato, ker tudi nas skrbi ta zgodba in ne želimo, da bi bili naši državljani, če so proti njim preiskave upravičene, udeleženi v nezakonitih dejanjih,« je dejal. Spomnil je, da je Rusija predlog za strokovni posvet posredovala novembra lani, a s strani ZDA niso dobili nikakršnega odgovora.

Ob tem je dodal, da je na zadevo večkrat opominjal tudi na sestankih z državnim sekretarjem Johnom Kerryjem, tudi na pogovorih v Ženevi prejšnji teden. »Bil je presenečen, da nam do danes niso odgovorili. A je pravosodno ministrstvo, ko smo se nanj obrnili direktno, zavrnilo možnost pisnega odgovora in dali so nam vedeti, da ne vidijo smisla za sodelovanje na tem področju. Kerry je rekel, da to ni prav in da se bo potrudil spremeniti stališče Ministrstva za pravosodje,« je pojasnil ruski zunanji minister.

Po njegovih besedah je »to anomalija, ki samo kaže, da obstajajo izjeme, ki se razlikujejo od pravil«. »Na splošno pa na Zahodu, tudi v ZDA, narašča razumevanje, da bo brez nas težko rešiti kakršnekoli probleme, pa naj bo to Sirija, Irak, Libija ali katera od mnogih drugih kriz,« je poudaril Lavrov.

O ukrajinski krizi

Situacija v Ukrajini je težavna, tam se je razvil konflikt, ki kaže na krizo trenutne ureditve evroatlantske varnosti.

»V Ukrajini imamo precej težko situacijo. Kriza v državi je postala katalizator procesov, ki so razkrili nepopolno varnost v Evropi in evroatlantskem prostoru v celoti, sistemske pomanjkljivosti v ureditvi, ki je niso mogli reformirati, čeprav smo za to posredovali predloge,« je povedal Lavrov.

O dogovorih iz Minska

»Ne vidim alternative dogovorom iz Minska, čeprav nas sedaj poskušajo prepričati, da tistemu, ki je podpisal pogovor in bi ga želel izpolnjevati, to sedaj ne uspeva zaradi objektivnih razlogov,« je dejal Sergej Lavrov. »Ti izgovori niso v čast ukrajinskim voditeljem, ki so se strinjali z dogovori v Minsku in niso v čast tistim, ki so bili v Minsku prisotni in so si zamislili te dogovore. Govorim o francoskem predsedniku in nemški kanclerki.«

»Seveda je malo čudno, ko kanclerka in francoski predsednik izjavljata, da bi lahko z izpolnjevanjem dogovorov iz Minska odpravili sankciji proti Rusiji. Še enkrat želim poudariti, da Rusija v dogovorih ni niti enkrat omenjena,« je izpostavil.

O zahodnem priznanju statusa Krima

»Pri vstopu Krima v Rusko federacijo ni nobenega pravnega problema, ki bi preprečeval priznanje s strani naših zahodnih partnerjev,« je izjavil minister.

»Ni politične volje, obstaja očitna politična želja, da se situacija izkoristi v korist interesov Zahoda pod vodstvom ZDA, ki so obstajali že dolgo pred Ukrajino. Interesov, da se zadržuje Rusko federacijo,« meni Lavrov.

Poudaril je, da je združitev Krima z Rusijo »potekala v popolnem skladju z mednarodnim pravom.«

Zunanji minister Rusije je poudaril, da lahko v skladu z deklaracijo Generalne skupščine OZN »O principih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih med državami« iz leta 1970 ljudstvo svobodno odloča o ustanovitvi suverene in neodvisne države, prostovoljni priključitvi ali združitvi z drugo državo, pa tudi ustanovitvi kakršnegakoli drugačnega političnega statusa. S tem narodi uresničujejo svojo pravico do samoodločbe.

Minister pravi, da avtorji deklaracije niso pozabili, da obstaja tudi status ozemeljske celovitosti države. »V deklaraciji so zapisali, da je potrebno hkrati spoštovati ozemeljsko celovitost države, od koder izstopajo, a ima država pravico do ozemeljske celovitosti le v primeru, če v okviru celovitosti omogoča prebivalcem ozemlja pravico do samoodločbe,« pojasnjuje. »Ukrajinska država je krimskemu ljudstvu odvzela pravico do samoodločbe,« je zaključil Lavrov. Zato je bila izvedba referenduma več kot zakonita.

Po besedah Lavrova se Zahod boji vzporednic med priključitvijo Krima in situacijo na Kosovu: »Naši zahodni partnerji se kot hudič križa bojijo vsake analize dogodkov na Krimu skozi perspektivo tega, kar so oni storili na Kosovu.«

Izpostavil je, da si Zahod prizadeva prikazati Kosovo kot poseben primer, ki ga ni mogoče primerjati z drugimi, a so »primerjave več kot umestne«. Spomnil je, da na Kosovu ni bilo referendumov, poleg tega ni bilo fizične nevarnosti za kosovske Albance.

O Azijsko-pacifiški regiji

Azijsko-tihooceanska regija (ATR) je že nekaj časa lokomotiva gospodarskega razvoja, kar je povezano s prehodom na večpolarno ureditev sveta, je prepričan Lavrov.

»Tendence po odpovedovanju enostranskim prisilnim usmeritvam v mednarodnih zadevah temeljijo na objektivnem procesu, ki je predvsem proces nastajanja policentričnega sistema mednarodnih odnosov,« je dejal.

»Ti procesi so najbolj vidni v ATR, ki bo še dolgo ostala lokomotiva svetovnega gospodarskega razvoja. Gre za to, da naš največji partner, Evropska unija, ki bo to še naprej, ne glede na sankcije izgublja svoje položaje,« je dodal ruski zunanji minister.

O krizi v Siriji

»Smo tik pred začetkom polnega političnega dialoga (v Siriji). OZN ima vsa ustrezna pooblastila, vendar se trenutno še ne obrača toliko v tej smeri,« je dejal Lavrov.

»Naš skupni sovražnik je mednarodni terorizem. Prepričani smo, da se je z njim mogoče boriti le na načelih mednarodnega prava, brez dvojnih meril in pri spoštovanju osrednje vloge OZN,« je prepričan.

»Ravnali smo po teh principih, ko smo v odgovor na prošnjo sirske vlade v Sirijo odpravili kontingent Zračno-vesoljskih sil Ruske federacijo za boj proti Islamski državi, Džabat al-Nusri, kot se je tedaj imenovala (obe organizaciji sta v Rusiji prepovedani, op. TASS), in drugimi sodelujočimi terorističnimi skupinami,« nadaljuje Lavrov. »Vzporedno izpolnjujemo zelo resne naloge za ublažitev humanitarne situacije sirskega prebivalstva, zlasti v predelih, ki jih blokirajo borci,« je dodal.

O »generaciji Pokemonov«

»V zadnjih letih smo se lahko prepričali, da nobene informacijske in komunikacijske tehnologije, tudi najsodobnejše, ne morejo nadomestiti pogovora 'iz oči v oči'. Lahko upamo, da sposobnost neposrednega medčloveškega pogovora ne bo uničila generacija, »ki ne lovi samo Pokemonov, ampak preživi zelo veliko časa na družbenih omrežjih,« upa Lavrov.

Originalno besedilo je bilo prvotno objavljeno v ruščini na straneh ruske agencije TASS.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.