»V Siriji med Moskvo in Ankaro brez dvoma obstaja določena stopnja koordinacije«

Oboroženi kurdski borec s hribčka v bližini mesta Azaz na sirsko-turški meji opazuje dogajanje. Fotograf: Valerij Šarifulin/TASS

Oboroženi kurdski borec s hribčka v bližini mesta Azaz na sirsko-turški meji opazuje dogajanje. Fotograf: Valerij Šarifulin/TASS

Zaradi turške operacije v Siriji se je v celotnem zahodnem delu države nasilje samo še okrepilo. Ruski analitiki špekulirajo, da utegne uradna Moskva v zameno za okrepljeno prisotnost Turčije v regiji od turških oblasti zahtevati, da spremenijo svoje stališče do sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Turška vojska v Siriji še naprej napreduje proti jugu. Po poročanju turškega časopisa Haber so se turške enote ustavile 11 kilometrov severno od Manbija (32 kilometrov zahodno od reke Evfrat).

V članku pišejo, da turška vojska čaka, da mesto zapustijo kurdski odredi. Če se bodo umaknili, bo lahko Turčija sirski opoziciji odprla koridor do Alepa, je v intervjuju za azerbajdžanski časopis Trend povedal turški strokovnjak za Bližnji vzhod Butuhan Jasar.

Al Bab

Po besedah Ibrahima Kalina, ki je tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, je naslednji cilj turške operacije veliko mesto Al Bab, ki leži na pol poti med Alepom in obmejnim mestom Jarblusom ter utrdbo Islamske države na tem območju.

Al Bab je tudi cilj kurdskih enot, kar je povezano z njihovo željo po združitvi ozemelj na zahodu države, ki so pod njihovim nadzorom. Po besedah Kalina se pri doseganju turških ciljev zapleta zaradi prodiranja kurdskih enot proti osvobojenemu Jarblusu. 

“Kar se tiče naše zahteve po umiku Kurdov na vzhodni breg Evfrata, sploh ne govorimo več o kakšnem posebnem roku. Preprosto zahtevamo, da se umaknejo, kakor hitro je to mogoče,“ je dejal Kalin.

Leonid Isajev, izkušeni predavatelj s katedre za politične vede Visoke šole za ekonomijo v Moskvi, ne izključuje možnosti, da bo Al Bab postal prizorišče resne konfrontacije med Kurdi in Turki.

Stališče Rusije

Ruska stran sicer obsoja turške operacije, hkrati pa si na vso moč prizadeva, da njene kritike ne bi zvenele preveč ostro, pojasnjuje Gumer Isajev, direktor Centra za sodobne bližnjevzhodne študije s sedežem v Sankt Peterburgu. Dodaja, da med Moskvo in Ankaro brez dvoma obstaja določena stopnja koordinacije.

Isajev napoveduje, da posredovanje Turčije na splošno ne bo spremenilo ravnovesja med glavnima silama, ki sodelujeta v sirskem konfliktu – med Rusijo in ZDA.

“Obstajajo poročila, da sta Rusija in Turčija dosegli celo vrsto sporazumov, kje bi lahko vstopile turške enote in njihovi zavezniki,” je dejal strokovnjak za Bližnji vzhod Grigorij Melamedov. V provinci Alep je po njegovem mnenju v igri mesto Al Bab. “Zadeve so precej bolj zapletene v Hami, saj zaenkrat tam ni konkretnih meja,“ je pojasnil Melamedov.

Kolumnist Russia Direct Timur Ahmetov je citiral izjavo turškega obrambnega ministra Fikrija Isika, da je Turčija svojo operacijo v Siriji uskladila z Rusi, Iranci in celo s sirskimi oblastmi.

Kot je izpostavil Ahmetov, je težko verjeti, da je uradna Moskva kar tako dovolila uradni Ankari, da v regiji okrepi svoj vpliv, ne da bi kaj zahtevala v zameno. Po njegovem prepričanju so turške oblasti že spremenile stališče do sirskega predsednika Bašarja al Asada.

“Turčija utegne al Asada smatrati za bodočega posrednika,” je konec avgusta izjavil turški premier Binali Yildirim. "Prvič v času trajanja petletnega konflikta je Turčija pripravljena aktualno sirsko vlado obravnavati kot del bodočega prehodnega obdobja,“ je zaključil.

Članek je bil najprej v celoti objavljen v RBC Daily. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.