Bodo v Rusiji ustanovili novi KGB?

Sedež FSB-ja na Lubjanki. Vir: Lori / Legion Media.

Sedež FSB-ja na Lubjanki. Vir: Lori / Legion Media.

Mediji poročajo, da v Rusiji pod pokroviteljstvom FSB razmišljajo o ustanovitvi novega Ministrstva za državno varnost (MGB). MGB, kamor bi poleg FSB-ja spadale tudi vse ostale ruske tajne službe, naj bi začel delovati do predsedniških volitev leta 2018. Mediji so bodočo državno strukturo že začeli primerjati s sovjetskim KGB-jem. Je ta primerjava ustrezna?

Kot je pisal časopis Kommersant, bodo federalni varnostni službi FSB dodali še Zunanjo obveščevalno službo (SVR) in večino oddelkov Federalne službe za varovanje (FSO), ki skrbi za varovanje visokega vodstva države. Novoustanovljeno Ministrstvo za državno varnost (MGB) naj bi dobilo tudi čisto nove zadolžitve: ministrstvo se bo ukvarjalo z najbolj perečimi primeri in bo moralo presekati korupcijo v varnostnih organih. Novo strukturo so že začeli primerjati z vplivno sovjetsko varnostno službo KGB.

Kot poudarjajo strokovnjaki, bi se napovedi medijev o zlivanju varnostnih organov lahko zares uresničile. V Rusiji obstaja tradicija oblikovanja močnih in centraliziranih struktur državne varnosti.

Arkadij Murašov, ki je v začetku devetdesetih let vodil moskovsko policijo, sedaj pa je politolog, je za RBTH dejal, da je »v ruski zgodovini vedno obstajala takšna struktura, razen zadnjih 25 let« in je Rusija na takšno strukturo navajena.

Z Murašovim se strinja profesor na fakulteti za nacionalno varnost Predsedniške akademije Viktor Nečiporenko: »V predrevolucionarni in sovjetski Rusiji so bile te službe [ki jih zdaj spet želijo združiti] v enih rokah.«

MGB in Sovjetska zveza

Še več, kot pravijo strokovnjaki, je MGB že obstajal v povojni zgodovini države. Ustanovili so ga leta 1946. Pod njegovo okrilje so spadale obveščevalna in kontraobveščevalna dejavnost ter varovanje vlade. Že od samega nastanka je MGB predstavljal konkurenco Ministrstvu za notranje zadeve (MVD), saj je od slednjega prevzel nekatere pristojnosti. MGB so ukinili po smrti Josifa Stalina 5. marca 1953.

Že eno leto po ukinitvi MGB so ustanovili Komite za državno varnost (KGB), ki je dobil glavne zadolžitve, ki so prej pripadale ukinjenemu ministrstvu. Nečiporenko poudarja, da so sovjetske tajne službe sicer imele »svojevrstne naloge« (KGB se je med drugim boril proti protisovjetskim dejavnostim), a so se te uspešno izpolnjevale. »(Sovjetska) Obveščevalna služba tistega časa je bila denimo ena od najboljših na svetu,« je prepričan.

Problem: Konflikti med državnimi organi

Analitiki nimajo enotnega mnenja, kakšne naloge bi dodelila oblast v primeru združevanja organov.

Motivi se morda skrivajo v želji vodstva države, da bi imela bolj učinkovit nadzor nad delom obveščevalnih služb in da bi se preprečili konflikti med predstavniki varnostnih in pravosodnih organov. Kot poudarja vodja federalnega informacijskega centra Analize in varnost Ruslan Miljčenko, so se v zadnjem času neredko pojavljale informacije o konfliktih med različnimi varnostnimi in pravosodnimi organi: Preiskovalno komisijo Rusije (SKR), Generalnim tožilstvom, Ministrstvom za notranje zadeve in FSB-jem. Po njegovem mnenju ti konflikti slabo vplivajo na podobo izvršilne oblasti Ruske federacije in podobo ruskega predsednika. Takšni situaciji bi lahko naredili konec s povečanjem vloge enega od organov, v tem primeru FSB-ja, in centralizacijo sprejemanja odločitev, ki bi jo omogočili z zlivanjem več struktur v eno samo.

Strokovnjaki tudi menijo, da ima Kremelj željo, da bi na čelo enotne strukture postavili človeka, ki med predstavniki teh organov uživa največje zaupanje vodstva države. S tem bi lahko povečali učinkovitost upravljanja pravosodnega sistema v celoti.

MGB in državljanske svoboščine

Istočasno so analitiki precej skeptični do trditve, da bo združevanje tajnih služb resno povečalo učinkovitost njihovega delovanja. Vsaka od struktur, ki jih nameravajo združiti – FSB, FSO in SVR – ima svoje precej specifične naloge, zato bi njihovo združevanje težko kaj izboljšalo njihovo izpolnjevanje nalog, meni Miljčenko. Če že govorimo o boju proti korupciji znotraj varnostno-pravosodnih organov, bi bil potreben prenos pooblastil od Ministrstva za notranje zadeve. Trenutno o tem ni nobene konkretne informacije, poudarja analitik.

Na splošno strokovnjaki dvomijo, da bi se lahko z MGB-jem v Rusiji pojavila nekakšna pošastna struktura, ki bi resno omejila državljanske svoboščine. Nečiporenko pojasnjuje, da v Rusiji danes obstaja povsem drugačen sistem oblasti kot nekoč, v katerem želi predsedniška hierarhija tesno nadzorovati delo varnostno-pravosodnih organov.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.