Turčija, BRICS in ameriške volitve: Povzetek poročanja ruskih medijev

Putinov obisk v Istanbulu in Turški tok

10. oktobra je v Istanbulu potekal Svetovni forum energetike, na katerem je sodeloval tudi predsednik Rusije Vladimir Putin.  Med srečanjem s turškim voditeljem Recepom Tayyipom Erdoganom so podpisali tudi dogovor o izvedbi projekta Turški tok, plinovoda, ki bo šel do Evrope mimo Ukrajine.

Provladni Prvi kanal je dogovor označil za »prodornega« in izrazil prepričanje, da podpis dogovora kaže na normalizacijo dialoga med Rusijo in Turčijo. Po mnenju kanala je glavna poraženka Ukrajina, ki je še nedolgo nazaj prepričevala Evropejce, da je Turški tok samo blef in prevara Rusije, ki tako obsežnega projekta ni sposobna izvesti v praksi.

Strokovnjak iz opozicijskega časopisa Novaja Gazeta Mihail Krutihin je glede Turškega toka manj optimističen. Nerešenih je ostalo še veliko vprašanj, kot so skupna vrednost projekta, viri financiranja, dokončna trasa plinovodov in višina popusta na ruski plin, ki ga bo dobila Turčija.

Poslovni časnik Kommersant opaža, da nerešeno obstaja tudi vprašanje »evropskega kraka« plinovoda. V dokumentu ni nobenih formalnih obvez v zvezi z drugim krakom, zato so strokovnjaki, prepričani, da lahko Rusija in Turčija trenutno izkoristita ta projekt predvsem kot obliko pritiska na Zahod in predmeta »velikega trgovanja« z zahodnimi kolegi, med katerimi ima vsaka država svoje interese.

Vrh držav BRICS in dvostranska srečanja ob robu

15. in 16. oktobra je v zvezni državi Goa v Indiji potekal vrh držav skupine BRICS, med katerim je imel Vladimir Putin nekaj dvostranskih srečanj, med drugim tudi z indijskim voditeljem Mahendro Modijem in kitajskim kolegom Ši Džinpingom.

Kommersant razočarano sklepa, da BRICS kot skupina trenutno ne doživlja najboljših časov: Na začetku so članice nastopale kot protiutež Zahodu in prevladujočemu politično-gospodarskemu svetovnemu modelu, a so sčasoma notranja nasprotja in težave vsake posamezne države pripeljale do tega, da se naloga ustvarjanja alternativnega svetovnega reda danes zdi praktično nemogoča.

Po drugi strani pa provladna Rossijskaja gazeta piše o pozitivni nastrojenosti udeležencev vrha, na katerem je gostiteljica Indija ustvarila prijateljsko vzdušje.

Pri spletnem časopisu Gazeta.ru so prepričani, da BRICS ni več to, kar je bil. Vrh je še enkrat potrdil, da sta Moskva in Peking lokomotivi združenja, medtem ko ostale članice vlečejo vsaka v svojo smer in zavirajo skupno pot.

Druga predsedniška debata v ZDA in dogajanje v predvolilni kampanji

Ruske medije še posebej zanima, vloga, ki jo kandidata namenjata Rusiji in njenemu voditelju. Odzivi na drugo predsedniško debato so bili različni.

Poslovni časnik Vedomosti je letošnje predvolilne debate označil za zelo osebne in celo najbolj »sočne« v zgodovini. Srokovnjak omenjenega časopisa je dejal, da se je Trump izognil vsem napakam prve debate in bi lahko njegov nastop v drugo imeli za zmago, čeprav niti on niti Clintonova v svojih naporih nista uspela pritegniti neopredeljenih volivcev na svojo stran.

Strokovnjak analitičnega portala Aktualni komentarji Aleksander Konovalov po drugi strani meni, da je Hillary na drugi debati izpadla bolj profesionalno in bolj prepričljivo kot prvič. 

Neodvisni Slon je debate označil za »najbolj zle« do sedaj. »V celoti bi lahko zmago v drugi debati pripisali Donaldu Trumpu – tehnično gledano je uspel obvladati temo, ki bi ga lahko pogubila in politično pokopala, tako pa zdaj ostaja v igri,« zaključuje Slon.

Komentar tedna:

Sergej Sudakov, politolog, amerikanist in profesor na Akademiji za vojaške znanosti, o zadnji predvolilni debati v ZDA:

Na drugi debati je bolje izpadel Donald Trump, čeprav je štab Hillary Clinton naredil vse, da bi pokvarili nastop republikanca – med drugim so neposredno pred šovom objavili star posnetek, ki kompromitira poslovneža. Trump je kljub temu preživel ta udarec in je celo udaril nazaj. Uspel je prikazati, da če gre v njegovem primeru samo za besede, je bil po drugi strani njen mož Bill Clinton zares vpleten v nespodobne zgodbe. Pomembno je, da razumemo, da tukaj oba poskušata očrniti drug drugega, pri čemer pa je o Trumpu praktično nemogoče najti »politični kompromat«, medtem ko jih je o Hillary več kot dovolj. Zgodba z elektronsko pošto je samo vrh ledene gore, saj se gospa Clinton nikoli ni mogla pohvaliti s »politično transparentnostjo« in zaupanjem, kar je gledalcem uspešno pokazal republikanec.

Putin ne bo obiskal Pariza in se ne bo pogovarjal s Hollandeom

19. oktobra je bil napovedan obisk Vladimirja Putina v Parizu, kjer bi se moral srečati s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in odpreti ruski duhovno-kulturni center. Uradno je bil obisk odpovedan zaradi spremenjenega urnika.

Množični časnik Moskovski Komsomolec je prepričan, da so bili v Moskvi močno nezadovoljni z francosko retoriko, ki se je spremenila in je postala bolj sovražna ter osredotočena na mednarodno dogajanje. Kremelj se je bil v takšnih razmerah prisiljen odpovedati obisk, ki bi utegnil prinesti nov izbruh napetosti.

Poslovni medij Vedomosti pojasnjuje, da je imel Pariz  vrsto ostrih izjav, ki jih je bil pripravljen ponoviti na srečanju v živo. V Kremlju nihče ni želel oditi na »javno bičanje«.

Sogovorniki spletnega medija Gazeta.ru  ostre izjave Hollanda povezujejos predsedniško kampanjo. Hollande se ne more izogniti »protiruski karti«, ker njegovi glavni nasprotniki, tudi skrajno desni, vztrajajo pri bolj konstruktivnem dialogu z Moskvo in prekinitvi sankcij. Strokovnjaki prav tako sklepajo, da se je Hollande podredil pritisku ZDA in pokazal svojo nesamostojnost v zunanjih zadevah.

Članek je bil v originalu objavljen na portalu Russia Direct.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.