Kaj želijo doseči »gverilci« ukrajinske obveščevalne službe na Krimu?

Iz FSB-ja so 10. novembra sporočili, da so v Sevastopolu prijeli ukrajinske diverzante. Po informacijah ruske obveščevalne službe so pridržani posamezniki načrtovali vrsto napadov na vojaške in civilne objekte na polotoku. FSB je že avgusta na Krimu aretirala dva človeka, ki sta bila prav tako obtožena organizacije terorističnih napadov.

Po informacijah agencije Interfax so tokrat prijeli tri ljudi. Neimenovani vir agencije je sporočil, da so vsi pripadniki vojaške obveščevalne službe Ukrajine, ki so priznali krivdo in podali izjave. Vir je še sporočil, da so »ob upoštevanju zaslišanja pridržanih prišli do sklepa, da so po predhodnih podatkih pripravljali diverzije na elektrarnah, čistilnih napravah in tudi na plinskem omrežju na Krimu«.

Kot sporoča FSB, so pri aretiranih našli visoko eksplozivna sredstva, orožje in strelivo, komunikacijske naprave, pa tudi zemljevide, na katerih je bilo mogoče videti sheme objektov, na katerih so nameravali izvesti diverzije.

Na Obrambnem ministrstvu Ukrajine ne želijo komentirati te informacije in hkrati izražajo dvome v poročila FSB-ja: »Kakšne ukrajinske obveščevalske skupine pa bi lahko bile na okupiranem Krimu?«. Ukrajinske oblasti ne priznavajo priključitve Krima v sestavo Rusije in imajo polotok za ozemlje, ki ga je Rusija okupirala.

Z diverzijami želijo doseči PR učinek

Strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal RBTH, so prepričani, da se ukrajinski vojaki sprenevedajo in ne želijo prevzeti nase odgovornosti za propadlo posebno operacijo, v kateri so z diverzijami ciljali predvsem na PR učinek.

Kot meni Sergej Gončarov, predsednik mednarodne zveze veteranov boja proti terorizmu Alfa, bi diverzije dale signal, da se prebivalci polotoka borijo proti Rusiji. »Cilj je destabilizacija razmer na Krimu in ustvarjanje mednarodnega vtisa, da ljudje na Krimu ne želijo živeti v Rusiji. Bojda tam obstaja podzemlje, ki se je že spustilo v oborožen boj,« se z Gončarovim strinja Mihail Aleksandrov iz Centra za vojaško-politične raziskave Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose (MGIMO).

Strokovnjaki zlasti poudarjajo, da so takšne demonstracije še posebej pomembne sedaj, ko je postalo jasno, da bo v Belo hišo kmalu prišel Donald Trump. Julija letos je Trump izjavil, da so prebivalci Krima sami raje hoteli Rusijo kot Ukrajino. Kot je dejal Aleksandrov, Ukrajina v takšnem kontekstu potrebuje argumente za trditev, da prebivalci Krima ne želijo biti v Rusiji, kar bi moralo vplivati tudi na stališča bodočega ameriškega predsednika.

Prijete posameznike so identificirali kot pripadnike vojaške obveščevalne službe Ukrajine, kar so po poročanju Interfaxa priznali tudi sami. Vir: TASS

Ideološko navdahnjeni, toda neprofesionalni diverzanti

Analitiki so spomnili, da FSB ni prvič razkril diverzantov v bližini ukrajinskega ozemlja. 10. avgusta so namreč iz FSB sporočili, da so na Krimu razkrinkali mrežo agentov ukrajinske vojaške obveščevalne službe. V noči na 7. avgust so v bližini meje z Ukrajino odkrili skupino diverzantov, pri poskusu njihovega prijetja pa je umrl tudi sodelavec ruske tajne službe. Naslednjo noč se je na ozemlje polotoka poskušala prebiti še druga skupina, pri čemer je umrl ruski vojak. Sporočili so, da so prijeli dva diverzanta, ki sta priznala, da delata za ukrajinsko vojaško obveščevalno službo.

Zakaj diverzantom že drugič ni uspelo izpolniti nalog? Strokovnjak za nacionalno varnost iz Predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo Vitalij Cimbal to pojasnjuje z nizko koordinacijo med ukrajinskimi tajnimi službami. Strokovnjaki so poleg tega prepričani, da so slabi rezultati ukrajinskih obveščevalcev morda povezani s tem, da so za naloge pogosto izbrani udeleženci vojaških akcij na vzhodu države, ki so ideološko navdahnjeni, vendar pa niso preveč profesionalni pri takšnem delu. Eden od aretirancev – Jevgenij Panov – se je bojeval v vrstah bataljona prostovoljcev in je sodeloval v konfliktu v Donbasu.

Obstaja pa tudi velika verjetnost, da gre za samostojne akcije, s katerimi ukrajinske tajne službe niso povezane. V Ukrajini je danes nemalo radikalcev in »vročih glav«, ki menijo, da je država oddala Krim in Donbas, sedaj pa se ne trudi, da bi ta ozemlja vrnila nazaj, je za RBTH opozoril ukrajinski politolog in vodja fundacije Ukrajinska politika Konstantin Bondarenko. »Neprofesionalnost operacije najverjetneje kaže ravno na to. Odločili so se, da bodo vprašanja prevzeli na svoja pleča. Tudi v drugih diverzijah v zadnjem letu je bilo mogoče opaziti isto pomanjkanje usklajenosti. Zato je Ukrajina kot država tudi reagirala tako ostro, nihče jih ni tja uradno poslal,« meni Bondarenko, ki je opozoril, da se je zgodba z avgustovskimi diverzanti polegla, nihče pa ni predstavil tehtnih dokazov. Še več, na mestu, kjer so pridržali nove diverzante, so našli vizitko Dmitrija Jaroša, nekdanjega vodje v Rusiji prepovedane nacionalistične organizacije Desni sektor, ki je v konfliktu z ukrajinskimi varnostnimi organi. »Zaradi tega ne kaže, da gre za nekakšne državne strukture. Ravno obratno, to bi bilo bolj verjetno, če ne bi našli vizitke,« sodi Bondarenko.

Analitiki so prepričani, da Rusija na ta dejanja Ukrajine ne bo odgovorila s kakšnimi ostrimi ukrepi. »Rusija vztraja pri premoru, počakala bo, dokler ne bo jasno stališče nove administracije ZDA (o rusko-ukrajinski krizi),« je prepričan Aleksandrov.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.