Je minister Uljukajev skorumpiran uradnik ali gre za spletko proti »liberalcu«?

Basmansko sodišče v Moskvi, 15. novembra 2016. Vir: Maksim Blinov/RIA Novosti

Basmansko sodišče v Moskvi, 15. novembra 2016. Vir: Maksim Blinov/RIA Novosti

Ministra za gospodarski razvoj so obtožili izsiljevanja in sprejemanja podkupnine v višini 2 milijonov dolarjev pri prodaji večinskega državnega deleža naftne družbe Bašneft podjetju Rosneft. Dogajanje v zadevi je vzbudilo dvome in polemike pri mnogih ruskih strokovnjakih, ki razmišljajo, ali so v ozadju morda prisotne tudi kakšne zakulisne politične igre.

»Klical je večkrat, več ljudi, tudi precej visoke uradnike in predstavnike organov pregona. Vsem je zastavljal eno in edino vprašanje: 'Kaj se dogaja?'« Tako očividec opisuje posebno operacijo, v kateri so prijeli ministra za gospodarski razvoj Alekseja Uljukajeva. Preiskovalni odbor je objavil javno sporočilo 15. novembra ob okoli pol tretje zjutraj. Ministra so obtožili sprejemanja podkupnine v višini 2 milijonov dolarjev.

Uradnika so zalotili pri samem dejanju, saj so mu denar predali pod nadzorom operativcev. Po besedah preiskovalcev je podkupnina povezana s prodajo večinskega deleža Bašnefta, ki je v večinski lasti države. Ministrstvo je moralo dati pogodbi pozitivno oceno, za to pa naj bi minister izsiljeval denar in grozil predstavnikom podjetja Rosneft.

To je prvi primer v sodobni Rusiji, da bi aretirali federalnega ministra, mu odredili pripor ter proti njemu vložilo obtožnico (bil je tudi odstavljen s položaja, op. prev.). Vir agencije RIA Novosti v organih pregona je poročal, da je FSB Uljukajevu sledil več kot eno leto, tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov pa je potrdil, da je to vedel tudi Vladimir Putin.

Aleksej Uljukajev je bil predstavnik sistemskih liberalcev v oblastnih strukturah, v vladi je skupaj delal 11 let, poleg tega pa je še devet let opravljal funkcijo prvega namestnika predsednika Centralne banke RF. Na ministrskem položaju je zagovarjal reforme proti krepitvi nadzora države nad gospodarstvom, že tradicionalno je nasprotoval Ministrstvu za finance, ki je skrbelo za državni proračun, prav tako mu ni bilo nerodno podajati ostre napovedi o razvoju gospodarstva – oktobra je na primer napovedal 20-letno stagnacijo.

Nekaterim se obtožbe zdijo sumljive

Njegova aretacija je bila tako nepričakovana, obtožbe pa tako neresnične, da se mnoge visoke osebnosti niso mogle zadržati in so dogajanje opisovale kot »absurd«, obtožbe pa kot »čudne«.

»On je zadnji, ki bi ga lahko obtožili česa takega. To, kar pišejo v tisku, izgleda absurdno. Zdaj ni jasno nič,« je pridržanje komentiral prvi namestnik guvernerke centralne banke Sergej Švecov. »Če bi Alekseja Uljukajeva obtožili, da je ubil starko, ko se je vozil v Mercedesu razreda G s povečano hitrostjo sredi nočne Moskve, bi to izgledalo veliko bolj verjetno (kot sedanja obtožba),« je prepričan večkratni minister in sedanji šef Ruske zveze industrialcev in podjetnikov Aleksander Šohin.

Pri strokovnjakih dvome vzbujata dve zadevi: višina podkupnine in njen namen. »Nihče, niti strokovnjaki niti uradne osebe niso podvomile, da cena Bašnefta – 329 milijard rubljev (4,7 milijarde evrov) predstavlja tržno ceno. Zato je zela čudna obtožba, da je vzel podkupnino za tržno ceno,« je dejal Šohin.

V začetku oktobra letos je vlada odobrila, da Rosneft kupi 50,0755% delnic enega od največjih proizvajalcev nafte v Rusiji – Bašnefta – za 5,03 milijarde dolarjev, revizija bonitetne hiše Ernest&Young pa je vrednost državnih delnic ocenila na 4,67 milijarde dolarjev. Za nakup večinskega deleža si je prizadevala največja zasebna naftna družba v državi – Lukoil – a je nato šef Vagit Alikperov ocelil, da je ocena 4,67 milijard močno previsoka. Tako je edini kupec Bašnefta ostal Rosneft Igorja Sečina, zato je bilo mogoče prodajo izvesti brez konkurence na razpisu.

Direktorica neodvisnega Sveta za nacionalno strategijo Valerija Homjakova meni, da je vse skupaj videti, kot da bi ministru zadevo nekdo »podtaknil«. »Igor Sečin je stari prijatelj Putina. Bi običajna oseba ogrožala prijatelja Putina? 2 milijona dolarjev pa je smešna vsota za tako visokega uradnika. Polkovniki notranjega ministrstva pri nas kradejo milijarde, ki jih hranijo v svojih domovih,« je dejala in spomnila ne nedavni korupcijski škandal (zadeva Zaharovič, op. prev.).

Stvar ni v višini podkupnine, ta je solidna, poleg tega pa je podkupnina pač podkupnina, je proti prejšnjemu mnenju nastopil član strokovnega sveta Inštituta za družbenoekonomske in politične raziskave Aleksej Zudin. Čudno je nekaj drugega: Preiskovalni odbor je izjavil, da tukaj ni nič narobe s Rosneftom in da je podjetje zakonito kupilo delnice. »Ampak če je bila prodaja oprevljena na osnovi pogodbe, za katero je bila plačana podkupnina – imamo lahko takšen posel za zakonit? To vprašanje ima tudi drugo plat – če je posel vseeno zakonit, to pomeni, da je Rosneft zares predlagal veliko boljšo ceno, večjo od vseh. V tem primeru podkupnina nima smisla,« razlaga Zudin, ki meni, da bomo morda dobili prepričljiva pojasnila, a teh zaenkrat še ni.

Udarec po liberalcih

Rosneft predlaga, da prisluhnemo preiskovalnemu odboru in ne verjame, da bi lahko zaradi zadeve Uljukajev propadel nakup baškirskih aktivov. »To je absurd. Kaj pa govorite? To je transparenten posel, super korekten ... On (preiskovalni odbor) je po mojem mnenju popolnoma jasno in nedvoumno formuliral, da ni nobenih obtožb proti Rosneftu in jih niti ne more biti,« je izjavil tiskovni predstavnik Rosnefta Mihail Leontjev.

Uljukajev je glavna oseba te zadeve. V zadevo niso vključili banke NTB, ki je bila posrednik pri privatizaciji.

Kremelj je svoje stališče pojasnil takole: »To je zelo resna obtožba, ki potrebuje zelo resne dokaze. V vsakem primeru lahko karkoli odloči samo sodišče,« je izjavil Peskov.

Kljub temu mnogi menijo, da ima zadeva politično ozadje. Vprašanj je veliko, tudi vprašanje, zakaj bi dajali podkupnino po privatizaciji, ne pa prej, meni direktor Centra za politološke raziskave Univerze za finance pri ruski vladi Pavel Salin. »Prvič, Uljukajev je eden od glavnih predstavnikov skupine sistemskih liberalcev. Drugič, on odgovarja za izbiro družbeno-ekonomske usmeritve, ki jo nasprotniki liberalcev že dolgo kritizirajo,« pripoveduje Salin. Politolog je prepričan, da je to hkrati udarec po funkcijah sistemskih liberalcev in tudi po njihovi ideologiji, »udarec pa bo morda dosegel svoj cilj«.

Ni dvoma, da je udarec uperjen tudi proti predsedniku vlade Dmitriju Medvedjevu, menijo sogovorniki RBTH-ja. Pravijo, da udaren ni tako močan, da bi ogrozil njegovo funkcijo. »Medvedjeva sedaj komajda kaj ogroža. Redkokateri minister ima takšno težo. Uljukajev prihaja iz gajdarovske ekipe [ekipe Egorja Gajdara, glavnega ideologa ekonomskih reform v 90. letih]. Spomnim se, kako je Gajdar konec leta 91 postal vršilec dolžnosti predsednika vlade in je k sebi povabil predstavnike strank. Sam sem bil tam kot predstavnik Demokratske stranke Rusije. Uljukajev nam je nosil čaj. 'Aljoša, nalij si čaj,' je rekel Gajdar,« se spominja Homjakov.

Medvedjev je imel do danes zelo trdna stališča, po septembrskih volitvah pa so se ta še bolj okrepila, verjame Zudin. On je z uspešnimi volitvami v dumo pridobil, saj je vladajoča stranka Enotna Rusija dobila ustavno večino. »Da, to je udarec proti njemu, vendar bodo nadaljnji dogodki pokazali, kako močan je bil,« meni strokovnjak.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.