Rusija v Franciji ne bo stavila na enega samega konja

V prvem krogu volitev desnice in centralistov v Franciji z veliko prednostjo vodi nekdanji premier François Fillon. V drugem krogu se bo moral pomeriti s še enim nekdanjim predsednikom vlade, Alainom Juppejem. Kandidat, ki so ga smatrali za Moskvi najbolj naklonjenega – nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy – je iz igre že izpadel: njegove večkratne obljube, da bo poskrbel za ponovni zagon v odnosih z Moskvo, so se tako znašle pod vprašajem.

Moskva je kljub temu zadovoljna tudi s preostalimi kandidati. Fillon je za ruskega predsednika Vladimirja Putina eden od glavnih tujih partnerjev in dolgoleten znanec, pišejo ruski mediji, ki prav Fillonu pripisujejo daleč največ možnosti za zmago na francoskih predsedniških volitvah.

“Francoski republikanci so se pridružili ruski koaliciji”

Neuspeh Sarkozyja so v Rusiji pospremili z obžalovanjem: “Ko so na Rusijo zaradi rusko-gruzinskega konflikta vršili velik pritisk, je bil Sarkozy edini predsednik evropskih držav, ki je nastopil v prid našemu stališču in se ni bal zoperstaviti Američanom,” je v intervjuju za Gazeta.ru med drugim spomnila strokovnjakinja za zgodovino Francije Irina Komarovskaja. Poudarila je, da je bil Sarkozy leta 2008 osrednja figura pogajalskega procesa. Če bo na volitvah zmagal Fillon, to za Kremelj ne bo velika tragedija, je dodala Komarovskaja. Fillon je dolgoletni politični zaveznik Sarkozyja in je v času njegovega predsedovanja zasedal mesto predsednika vlade.

Na predvolilnih debatah je prav Fillon demonstriral najbolj “prorusko” stališče, saj se je zavzel za koalicijo z Rusijo v borbi z Islamsko državo, je v članku z naslovom Francoski republikanci so se pridružili ruski koaliciji zapisala Nezavisimaja gazeta.

Ob tem so pri časopisu opozorili, da se tema Rusije v predsedniški kampanji pojavlja samo v povezavi s sirko krizo. “Fillon je ostro kritiziral stališče Hollanda in dejal, da bi ponovno preučil stališče do Rusije,” je v intervjuju za NG spomnila Jevgenija Običkina, profesorica katedre za mednarodne odnose in zunanjo politiko Rusije na univerzi MGIMO.  

Kar se tiče Juppeja, je njegovo stališče precej bolj zapleteno, saj je bil pobudnik operacije v Libiji in je aktivno asistiral Sarkozyju. “Takrat se je Juppe odločno postavil proti stališču Rusije, ker ni podprla vmešavanja v Siriji in je obsodila vojaško intervencijo v Libiji,” je opozorila Običkina.

Kako je Vladimir Putin postal ikona alternativne desnice?

“Prijatelj François”

Revija Ekspert je spomnila, da je Fillon pravzaprav edini francoski politik, ki ima okoli sebe ljudi, naklonjene Rusiji in je pripravljen spremeniti stališče do protiruskih sankcij.

Fillon je med francosko politično elito skorajda edini, ki je pripravljen razmisliti o zunenjepolitičnem imperativu de Gaulla: »Evropa se razteza od Atlantika do Urala in vključuje tudi Rusijo.« Že vrsto let so v njegovem krogu zagovorniki povezovanja z Moskvo, piše Ekspert. Med njimi je najbolj znan poslanec Thierry Mariani, ki je leta 2014 in letos organiziral potovanje francoskih poslancev na Krim, kar je zanj zaprto vprašanje, namerava pa obiskati tudi Donbas.

Poleg tega Fillona z Moskvo povezuje tudi osebni interes Putina za njegovo politično usodo. Ko je bil Sarkozy leta 2012 poražen na volitvah, je Putin poklical Fillona in ga vprašal: »S čim se nameravaš ukvarjati zdaj?«

»Čeprav je bil potem izbran za poslanca enega od pariških okrožij, je nekdanji premier prav po zaslugi Putina ohranil status mednarodnega politika,« so zapisali pri Ekspertu in zaključili, »da je bila minimalna naloga Kremlja v zadnjih letih doseči solidarno stališče Zahoda in da so zdaj bližje temu cilju«.

“Država je cepljena proti obratu k skrajni desnici”

Mnogi strokovnjaki po drugi strani poudarjajo, da Rusija na skorajšnjih volitvah ne bo stavila samo na enega konja, pač pa bo aktivne stike ohranjala tudi z glavno tekmico stranke Republikancev – desno nacionalistko Marine Le Pen, ki je bila v preteklosti že večkrat na delovnem obisku v Rusiji, so opozorili pri Gazeta.ru. Možnosti Socialistov za zmago so skorajda nične, saj je bilo predsedovanje Hollanda zelo neuspešno.

Sogovorniki časopisa RBK opozarjajo, da je skorajda nemogoče, da bi ob trenutni krizi političnih elit v Franciji (približno takšni, kot jo imajo v ZDA) doživeli podobno presenečenje, kot smo ga v primeru Brexita ali ob zmagi Trumpa: “Država je cepljena proti obratu k skrajni desnici: celo v najtežjih časih za Evropo, v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je v sosednjih državah potekala fašizacija političnih elit, tega problema v Franciji niso imeli.”

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.