Boj proti “ruski propagandi” za skoraj milijon dolarjev?

Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz odhaja z novinarske konference v Bruslju. Vir: Reuters.

Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz odhaja z novinarske konference v Bruslju. Vir: Reuters.

Reuters
Evropski parlament je obsodil informacijsko politiko Kremlja in predlagal protiukrepe. V Rusiji ocenjujejo, da bo resolucija evropskega parlamenta pustila svojo sled.

Evropski parlament (EP) je nastopil proti oblastem Ruske federacije in vplivu njihovih informacij na Zahodu ter je v ta namen sprejel resolucijo proti Rusiji. Bistvo omenjenega dokumenta je teza, da ruski mediji v državah Evropske unije vodijo “sovražno” propagando, ki so jo postavili ob bok propagande Islamske države. Z njeno pomočjo potvarjajo zgodovino, financirajo opozicijske stranke in poskušajo s svojo strategijo razdeliti Evropsko unijo, menijo predlagatelji. Poleg tega so zapisali, da Moskva svoje predstavnike pošilja na skupne dogodke z evropskimi kolegi samo zaradi propagande in ne zaradi iskrenega dialoga.

Na seznam orodij “ruske agresije” niso vključili samo tistih, ki so bile označene za najbolj nevarne, kot sta televizijska postaja Russia Today in agencija Sputnik, ampak tudi fundacijo Russkij mir in zvezno agencijo Rossotrudničestvo ter Rusko pravoslavno cerkev.

Resolucijo je podprla večina poslancev (304 za in 179 proti), a z velikim številom tistih, ki so se vzdržali – 208.

Najbolj sporen način?

Med protiukrepi evropski poslanci predlagajo, da se poglobi sodelovanje med Evropsko unijo in zvezo NATO ter da se poveča “računalniška pismenost” Evropejcev, kar pomeni, da je potrebno več govoriti o “komunističnih zločinih”. Kot tretji ukrep predlagajo povečanje informacijske pokritosti na tistih območjih, ker živijo narodi, ki so po njihovem mnenju najbolj podvrženi ruski propagandi. Gre za tiste, ki govorijo “ruski, arabski, perzijski, turški, urdu in druge jezike”. Pri tem ne pojasnijo, zakaj so izbrali ravno njih.

Resolucijo, pod katero se je podpisala poljska poslanka in podpredsednica Zveze evropskih konservativcev in reformistov [tretja največja poslanska skupina EP] Anna Fotyga, je zavrnila večina predstavnikov levice in desnice, ki se zavzema za sodelovanje z Rusijo. 

“Prišli smo do točke absurda, ko na seznamu groženj v isti koš mečemo Islamsko državo in Rusijo. Začeli smo izgubljati stik z realnostjo in zdrav razum,“ je izjavil predstavnik francoske Nacionalne fronte, poslanec Jean-Luc Schaffhauser, ki se že dolgo zavzema za ukinitev sankcij proti Rusiji.

Enako kategorično so nastopile tudi ruske oblasti. Ministrstvo za zunanje zadeve je resolucijo označilo za “grozen kup papirja” in “dokaz informacijskega zločina” Evropske unije. V Državni dumi niso izključili možnosti povračilnih ukrepov, predsednik Vladimir Putin pa je izrazil upanje, da ne bo prišlo do realnih omejevanj pri delu medijev. “Vsi so se trudili in se trudijo, da bi nas naučili demokracije in neprestano smo od njih ljudi poslušali, da je najbolj sporen način ... da se prepoveduje,” je poudaril Putin.

“Končalo se bo enako kot pri poskusu zaustavljanja Brexita in Trumpa”

V resnici resolucija Evropskega parlamenta ničesar ne more prepovedati, saj ima posvetovalni značaj.

“Vemo, da so nekatere države tudi brez resolucije EP poskušale omejiti delo ruskih medijev”, je v pogovoru za RBTH izjavil član strokovnega sveta Inštituta za družbeno-ekonomske in politične raziskave Aleksej Zudin. Spomnil je na nedavni incident z novinarko RT na briefingu State Departmenta in blokado računa RT v Veliki Britaniji. “Ne gre samo za ta dva primera, ampak je to stalen trend. Naj vas to, da je resolucija neobvezujoča, ne vodi v zablode. Gre za širjenje rusofobnega razpoloženja, kar ima nedvomno učinek,“ je dejal Zudin.

“Težko je napovedati, kako se bo to končalo – z nadaljnjimi grožnjami, poskusi cenzure ali pa s preklicem dovoljenja za oddajanje. Naj vam povem primer iz Velike Britanije, kjer že zdaj pozivajo, da moramo objaviti sezname tistih, ki bodo nastopili na naši televiziji,“ je za Kommersant povedala odgovorna urednica RT Margarita Simonjan.

Resolucija bo verjetno pustila svojo sled. “Politični sistemi v državah z razvito demokracijo so v krizi. Obstaja velik razkorak med razpoloženjem državljanov in elit. V tem kontekstu postajajo privlačni alternativni kandidati, kot denimo Donald Trump v ZDA, socialist Igor Dodin v Moldaviji, alternativna politična gibanja kot je na primer Brexit, alternativni mediji kot je RT. Obstajajo razlogi, zaradi katerih verjamemo, da bo resolucija končala enako kot poskusi zoperstavljanja Brexitu ali pa Trumpu,“ ocenjuje Zudin, ki dodaja, da poleg političnih razlogov obstaja tudi finančno ozadje.

Po podatkih Kommersanta so avtorji resolucije kot povračilni ukrep predlagali, da se spremeni financiranje posebne delovne skupine pri zunanjepolitični službi EU, ki se ukvarja z “rusko propagando”. Gre za EastStratCom Task Force, ki mu nameravajo iz sredstev EU nameniti lasten proračun v višini 800 tisoč dolarjev.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.