Se Turčija obrača proti Vzhodu?

Vir: Aleksander Astafjev/RIA Novosti

Vir: Aleksander Astafjev/RIA Novosti

Turčija ponovno vzpostavlja odnose z Rusijo in razmišlja o evrazijski integraciji. Zaradi slabšanja odnosov z Zahodom in krepitvi sodelovanja z Rusijo je Ankara pod vprašaj postavila prednosti evrointegracije in omenja možnost za »obrat proti vzhodu«. Strokovnjaki menijo, da se Turčija počasi začenja dojemati za evrazijsko državo. Hkrati pa je le potrebno opozoriti, da se odnosi z Moskvo še niso povsem obnovili.

Obisk turškega premierja Binalija Yildirima v Moskvi 5. in 6. decembra je spet pokazal namero Ankare, da v celoti obnovi odnose z Moskvo, ki so se pokvarili z incidentom 24. novembra 2015, ko je turško letalstvo sestrelilo ruski Su-24. Še več, Turčija naj bi si te odnose želela dvigniti na še višji nivo.

Yildirim je izjavil, da bi lahko državi dosegli blagovno menjavo v vrednosti 100 milijard dolarjev in je na tem potrebno delati (leta 2015 je po podatkih časopisa Kommersant le-ta znašala le 23 milijard dolarjev). Predsednik Erdogan je ratificiral sporazum o izgradnji plinovoda Turški tok, ki je največji rusko-turški energetski projekt.

Še vedno so tudi problemi

Po drugi strani še vedno ne moremo reči, da so se rusko-turški odnosi popolnoma obnovili. Še vedno v Rusiji velja prepoved uvoza vrste turških izdelkov. Poleg tega Rusija ni ukinila viz, ki so bile medtem uvedene za turške državljane. Prav tako se ne skladajo politična stališča na Bližnjem vzhodu: Rusija podpira predsednika Sirije Bašarja Asada, Erdogan pa poziva, da se ga strmoglavi.

Strokovnjaki pravijo, da preporod ekonomskih odnosov Rusija pogojuje z napredkom v političnih odnosih. »Prehitro je govoriti o popolni obnovitvi odnosov, dokler ne bodo rešeni politični problemi in varnostna vprašanja,« je za RBTH povedal Vladimir Avatkov, predavatelj Moskovske državne univerze za mednarodne odnose (MGIMO) in direktor Centra za orientalistične raziskave. Po njegovih besedah Rusija zaenkrat ne bo ukinila viz ravno zaradi problemov s terorizmom, ki so na ozemlju Turčije zelo aktualni. Po mnenju strokovnjaka ima pomembno težo tudi vprašanje Sirije.

Postopno obnavljanje sodelovanja

Zaradi delne zamrznitve gospodarskih odnosov ima Turčija večjo škodo kot Rusija, je prepričan Jurij Mavašev, vodja političnega oddelka v Centru za preučevanje sodobne Turčije. »Po dostopnih podatkih Moskva nima niti približno toliko škode zaradi embarga, kot ga ima Turčija. Rusija se je preorientirala na druge dobavitelje,« je pojasnil.

A vendar obe državi razumeta, da bi bilo sodelovanje vredno obnoviti, menijo strokovnjaki. »Sodeč po izjavah po pogovorih (Yildirima in ruskega vodstva) sta se strani dogovorili, kako in kdaj bodo ukinili sankcije proti Turčiji,« pravu Jurij Mavašev. Vladimir Avatkov pravi, da se bodo gospodarski odnosi postopoma vzpostavili, kar lahko sklepamo tudi na podlagi ratifikacije sporazuma o Turškem toku.

Obrat Turčije proti Vzhodu

Ankara po eni strani izboljšuje odnose z Rusijo, po drugi strani pa slabša odnose z Zahodom, zlasti po poskusu državnega udara v Turčiji 15. in 16. julija ter aretacijah opozicijskih politikov in novinarjev, ki so mu sledile. Evropska unija je kritizirala Erdoganovo politiko in je načela vprašanje morebitne uvedbe sankcij proti Turčiji, turški predsednik pa je na to odgovoril tako, da je pod vprašaj postavil nadaljevanje dialoga v vstopu Turčije v EU.

Erdogan je 20. novembra izjavil, da Turčija ima alternativo za Evropsko unijo, ker lahko vstopi v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (ŠOS), integracijsko skupino, kjer ključno vlogo igrata Rusija in Kitajska. Sedaj ima Turčija v ŠOS status partnerja v dialogu. Strokovnjaki so prepričani, da Erdogan baranta z Brusljem, hkrati pa resno razmišlja o možnosti za evrazijsko integracijo svoje države.

»Ankara se že nekaj let zanima za ŠOS,« spomni Mavašev. »Turčija nikoli ni sebe doživljala kot izključno zahodno državo, kar je jasno tako Evropejcem kot samim Turkom.« Ruski turkolog meni, da bi bila priključitev Turčije gospodarsko ugodna tudi za samo Šanghajsko organizacijo za sodelovanje: »Turčija ima ogromen potencial. Ima velike ekonomske in ljudske resurse, prometne koridorje, stičišča in vozlišča.«

»Turčija je odkrito naveličana čakanja pred vrati Evropske unije. Postopoma vse bolj postaja država med Vzhodom in Zahodom, tj. orientira se tako na Zahod kot Vzhod in se ima za eno od središč Evrazije,« pravi Vladimir Avatkov. Po njegovem razmišljanju ima tu svojo računico todi Rusija, ker se Ankara opoveduje izključno prozahodi usmeritvi, vendar hkrati obstaja tveganje, da bi Turčija želela povečati svoj vpliv na postsovjetskem prostoru.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke