Ian Bremmer: “Leto 2017 bo leto geopolitične recesije”

Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se je položaj Rusije spremenil. Trump želi zbliževanje, vsaj na začetku, kar bo verjetno tudi dosegel. Vir: Ian Bremmer/Facebook

Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se je položaj Rusije spremenil. Trump želi zbliževanje, vsaj na začetku, kar bo verjetno tudi dosegel. Vir: Ian Bremmer/Facebook

Politični analitik in predsednik Evrazijske skupine (Eurasia Group) Ian Bremmer je spregovoril o nedavnem poročilu njegovega možganskega trusta z naslovom “Glavna tveganja leta 2017”.

Leto 2017 ste poimenovali za leto “geopolitične recesije”. Kaj je bistvo tega trenda? Bi morali začeti govoriti o večpolarnem ali nepolarnem svetu?

Gre definitivno za nepolaren red, ki ga sam imenujem za točko “G-nič”, s čimer želim narediti oster rez z zablodo, da ima skupina G7 dejansko prevladujoč vpliv, ki ga je imela še pred desetletjem, ali da je G20 funkcionalna inštitucija. Nepolarni red je ustvaril geopolitično recesijo. Takšno stanje je v zgodovinski perspektivi dolgoročno nevzdržno, vendar pa v tem trenutku nobena država ali verodostojna zveza držav ne more igrati vodilne vloge, ki so se ji ZDA odrekle. Evropejci se soočajo z vrsto izzivov, tako notranjih kot zunanjih. Kitajska ima gospodarski vpliv po vsem svetu, njena sposobnost, da projicira trdo moč, pa je omejena na njeno regijo. Rusija je velik igralec, tako vojaško kot gospodarsko, vendar zlasti v okvirih nekdanje Sovjetske zveze (z izjemo Pribaltika), je tudi igralec na Bližnjem vzhodu. Vendar pa ne razpolaga z vojaško močjo Sovjetske zveze, sposobnimi zavezniki ali ideološko privlačnostjo. Na svetu je vse manj globalnega vodenja. Dandanes nihče ne uveljavlja pravil, ampak se jih predvsem testira. 

Leta 2016 ste v svojem poročilu o glavnih izzivih Putina omenili 10-krat (leta 2017 samo 4-krat), Rusijo pa kar 21-krat (leta 2017 samo 10-krat). Ali to pomeni, da Rusija ne bo več glavna grožnja Zahodu?

Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se je položaj Rusije spremenil. Trump želi zbliževanje, vsaj na začetku, kar bo verjetno tudi dosegel.

To še ne pomeni, da Rusija ne bo grozila ali delala na tem, da spodkoplje druge države na Zahodu. Volitve v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem se Kremlju naravnost ponujajo, da ustvarja probleme. Ukrajina, pribaltska trojka in Poljska bodo ostali na obrobju. Vendar pa lahko Putin zdaj pridobi ne z izzivanjem, ampak tudi z izogibanjem konfliktu z Washingtonom.

Putin in Trump sta enakega mnenja, kar se tiče Sirije in teroristične grožnje. Trump bo leta 2017 provociral druge države, pritisk na Rusijo pa se bo zmanjšal.

Vsi dobro vemo, da imata Rusija in ZDA zelo različne poglede na prihodnost postsovjetskega prostora (Ukrajina, Nato). Ali lahko Putin in Trump dosežeta dogovor glede Ukrajine? Če da, kakšen bo ta dogovor?

Dogovor je precej bolj mogoč kot med vladavino Obame. Predsednik Obama želi signalizirati podporo za samoodločbo Ukrajine, vendar pa ni bil nikoli pripravljen sprejeti stroškov in tveganj za dejanja, ki bi lahko dejansko kaj spremenila. Prepričati kongres, naj sprejme sankcije proti Rusiji, je bilo lahko izvedljivo. Trump nasprotno ne vidi razloga, zakaj bi ZDA aktivno branile državo, ki je ne pozna in o njej ne ve ničesar, po drugi strani pa mu lahko Putin pomaga v borbi proti terorizmu.

Mogoče je celo, da bo Trump priznal Krim kot del Rusije. Dvomim, da bo Trump odpravil sankcije v praznem prostoru. Verjetno se bo odločil za premik paradigme od sporazumov iz Minska k bolj postopnem pristopu, v katerem lahko majhni koraki pripeljejo do omilitve sankcij.

Mogoče ne bo dogovora, bo pa verjetno prišlo do omilitve sankcij.

Kakšna je verjetnost, da bomo leta 2017 priča še enemu “izhodu iz EU”?

Takšna možnost je izjemno majhna, razen če grška gospodarska kriza ne bo eksplodirala. Proces Brexita se je šele dobro začel in celo zmaga Marine Le Pen na francoskih predsedniških volitvah v bližnji prihodnosti še ne more pripeljati do francoskega izhoda iz EU, saj njena stranka v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta ne bo imela večine. Podobna zgodba je v Italiji. Na predčasnih volitvah utegne zmagati gibanje Pet zvezd, vendar to ne bo moglo oblikovati vlade.

Skratka, konec leta 2017 bo Evropa videti šibkejša in bolj razdrobljena, saj je pred nami brutalno volilno leto v Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji, mogoče tudi v Grčiji in Italiji.

Intervju je bil najprej objavljen na portalu Evrazija: Ekspert.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke