Bi se Trump lahko ujel v past FSB-ja?

V dosjeju o Trumpu, ki naj bi ga pripravil bivši sodelavec britanske obveščevalne službe in je bilo dodano tudi k nedavnemu poročilu ameriških obveščevalcev za predsednika Obamo, med drugim piše, da so ruske oblasti vrsto let podpirale Trumpa. Prav tako dosje trdi, da ruske tajne službe razpolagajo z obremenilnimi informacijami o novoizvoljenem predsedniku, ki so jih zbrale že leta 2013 in naj bi med drugim vključevale »odvratne spolne akte« z najetimi prostitutkami v sobi moskovskega hotela, kjer je FSB namestila prisluškovalne naprave in kamere.

»To je absurd«

Čeprav se pojavljajo poročanja, da je poročilo lažno, mediji aktivno razpravljajo o vsebini tega dosjeja. Ruski strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal RBTH, zatrjujejo, da gre v tem primeru za politično dejanje odhajajoče administracije predsednika Obame, ne glede na to, ali imajo ruske tajne službe v resnici takšne informacije o Trumpu ali ne. Cilj administracije je zasejati dvom v novega voditelja ZDA in njegovih namer do Moskve, je za RBTH izjavil nekdanji visoki predstavnik Zvezne službe za nadzor nad mamili in FSB-ja Aleksander Mihajlov.

Strokovnjaki poudarjajo, da je samo poročanje o tem, da obstajajo obremenilne informacije, absurdno, ker tajne službe takšne informacije vedno držijo v največji tajnosti. »Če obstajajo takšne obremenilne informacije, jih bodo uporabili le v primeru, ko bo to potrebno, razglašanje, da nekaj imamo, pa je absurd,« pojasnjuje Mihajlov.

V dosjeju tudi piše, da naj bi predstavniki ruskih oblasti Trumpu namignili, da imajo takšne informacije in jih lahko uporabijo proti njemu. To naj bi se zgodilo še pred njegovo izvolitvijo, kar postavlja te grožnje v še bolj čuden kontekst.

»Osvetlitev«

Mihajlov istočasno ne izključuje možnosti, da imajo ruske tajne službe zares kakšna gradiva o Trumpu, vendar vprašanje, ali  takšne obremenilne informacije obstajajo ali ne, ostaja odprto. Gre za to, da zbiranje takšnih informacij ni edini cilj v dejavnosti obveščevalnih služb, temveč je samo del njihove dejavnosti. Takšne informacije bi lahko pridobili med tako imenovano »osvetlitvijo« določenega človeka, ki ga ima vodstvo države za pomembnega. Obveščevalci imajo z besedo »osvetlitev« v mislih zbiranje informacij o ljudeh, s katerimi bodo oblasti v Rusiji tako ali drugače delovale. Zbirajo se informacije o temperamentu takšne osebe, o simpatijah in antipatijah, o prednostih in slabostih.

Za zbiranje informacij uporabljajo tako odkrite vire kot tudi tradicionalne »vohunske« pristope iz arzenala obveščevalnih služb. Zanašajo se tudi na prisluškovanje telefonskim pogovorom, vendar to še zdaleč ni univerzalno sredstvo. Človek, ki je zanimiv obveščevalnim službam, pogosto ne uporablja mobilnega telefona, pa tudi če ga, se po njem verjetno ne bo pogovarjal o zares pomembnih vprašanjih. Ne smemo pozabiti, da so takšni komunikacijski kanali v primeru ljudi, kot je Trump, navadno zaprti in vanje ni tako lahko vdreti, kot se to včasih zdi v filmih in po televiziji.

Ni skrivnost, da tajne službe za pridobivanje informacij aktivno izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo hekerji. Vsi veliki svetovni igralci razvijajo to vejo delovanja tajnih služb, o kateri se zadnje čase veliko govori predvsem po zaslugi razkrivanja informacij s poštnih strežnikov Demokratske stranke ZDA.

»Past za medvede«

Obveščevalne službe rade uporabljajo tudi tako imenovane »pasti za medvede« - zapeljevanje, ki spravi posameznika v sodelovanje s tajnimi službami.

Kot je v intervjuju za RBTH spomnil nekdanji sodelavec sovjetskih obveščevalnih oddelkov in zgodovinar obveščevalnih služb Valerij Malevanij, so imele Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija in ZDA svoj čas posebne pododdelke, ki so pripravljale sodelavke za takšne naloge. Včasih so dosegale zavidljive rezultate, kot je bilo to v primeru Margarite Voroncove-Konenkove, ki je za Sovjetsko zvezo uspela pridobiti skrivnostne informacije o ameriškem jedrskem projektu.

Toda Malevanij ne verjame, da bi takšne metode uporabili tudi pri Trumpu, ko je bil leta 2013 v Moskvi. Strokovnjak je mnenja, da ima Trump učinkovite varnostnike, ki natančno preverjajo ljudi in jih spravijo skozi sito osumljencev. A hkrati pravi, da nobena varnost in tudi najbolj sodobne oblike boja proti sredstvom za zvočno in video snemanje ne morejo popolnoma preprečiti možnosti, da bi obveščevalne službe kakšno stvar vendarle zabeležile. »Praktično nemogoče je predvideti čisto vse možnosti, neki posnetki pogovorov [...] bi lahko vseeno prišli v roke agentov ruskih obveščevalnih služb,« predpostavlja Malevanij.

Še več, po mnenju Aleksandra Mihajlova bi lahko prav zares prišlo do dogodkov, ki jih opisuje dosje. To se je dogajalo še pred predvolilno kampanjo, sam Trump pa spada v skupino neverjetno bogatih ljudi, ki mislijo, da so »prijeli boga za jajca« in se pogosto ne držijo splošno sprejetih norm družbeno sprejemljivega vedenja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.