Vojna in premirje: Sirija pred začetkom mirovnih pogajanj v Astani

Pripadniki oborožene opozicije v vojaškem vozilu med napredovanjem proti mestu Al-Bab na severu Sirije, 15. januar 2017. Vir: Reuters

Pripadniki oborožene opozicije v vojaškem vozilu med napredovanjem proti mestu Al-Bab na severu Sirije, 15. januar 2017. Vir: Reuters

V Astani se začenjajo pogajanja med sirsko vlado in opozicijo, vendar pa nesoglasja med Rusijo, Turčijo in Iranom postavljajo uspeh srečanja pod vprašaj. Po eni strani je že res, da Turčija in Rusija skupaj napadata teroriste Islamske države na severu Sirije, vendar pa so borci Islamske države na vzhodu uspeli zavzeti del vladnega ozemlja, poleg tega pa nadaljujejo tudi z rušenjem Palmire.

V Astani, glavnem mestu Kazahstana, bodo prvič od spomladi 2016 potekala pogajanja med sirsko vlado in oboroženo opozicijo. Pogajanja v Astani potekajo pri posredovanju Rusije in dveh regionalnih držav, ki sta neposredno vpleteni v sirsko vojno – Turčije in Irana. Na predvečer pogajanj, 30. decembra 2016, so razglasili premirje med vlado in opozicijo (dogovor ne vključuje teroristov).

Poleg vlade, opozicije in treh držav – posrednic bodo na pogajanjuh sodelovali tudi Združeni narodi. 19 januarja je ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov potrdil, da so na pogajanja povabili tudi ZDA, čeprav je proti temu odločno nastopil Iran. ZDA so vabilo sprejele.

 Čeprav je ISIS v zadnjem času dosegel nekaj uspehov v Palmiri in Deir ez-Zoru, je teroristična skupina v resnici v težkem položaju in se srdito bori za svoje preživetje. Njihovi pripadniki sedaj napadajo mesto Deir ez-Zor, ki je zadnja enklava pod nadzorom vlade v vzhodnem delu države. Na sliki: zemljevid Sirije. Vir: Onetopmap/RBTH Čeprav je ISIS v zadnjem času dosegel nekaj uspehov v Palmiri in Deir ez-Zoru, je teroristična skupina v resnici v težkem položaju in se srdito bori za svoje preživetje. Njihovi pripadniki sedaj napadajo mesto Deir ez-Zor, ki je zadnja enklava pod nadzorom vlade v vzhodnem delu države. Na sliki: zemljevid Sirije. Vir: Onetopmap/RBTH

Obetajo se zapletena pogajanja

Poleg Rusije tudi Iran v sirskem konfliktu podpira Bašarja al Asada, a je ta precej manj pripavljen na kompromise. Tako je iranski predsednik Hassan Rouhani ZDA in Savdsko Arabijo denimo obtožil, da “podpirata teroriste”, zato je proti njihovemu sodelovanju na pogajanjih. Iran kritizira tudi eno od posrednic na pogajanjih – Turčijo, ki je po mnenju Perzijcev na ozemlje Sirije nezakonito poslala svojo vojsko.

Rusija ne razpolaga z resnimi vzvodi pritiska na Iran, meni strokovnjak za Bližnji vzhod Aleksej Malašenko iz moskovskega centra Carnegie. “Iran želi postati vodilna sila v strateško pomembni regiji, vodilnega položaja pa ne namerava prepustiti nikomur, tudi Rusiji ne, “ je Malašenko izjavil za Kommersant.

Arabist Leonid Isajev, docent katedre za politologijo na Visoki šoli za ekonomijo, opozarja, da bi morali posredniki k pogajanjem pritegniti čim več držav, če želijo na njih doseči uspeh. “Kako doseči rešitev sirskega konflikta brez Kurdov? Brez Američanov? Brez držav Perzijskega zaliva?” je za RBTH izpostavil Isajev. “Če se bodo pogajali samo režim, opozicija in trojka Rusija-Turčija-Iran, potem problemov ne bodo rešili.”

Zaenkrat ima Rusija težave že s tem, da brzda Turčijo in Iran, da ne izbruhne konflikt med njima, je jasen strokovnjak. Zaradi tega ni jasno, ali je na pogajanjih v Astani mogoče doseči preboj.

Rusko-turška naveza

Zaradi nesoglasij z Iranom Turčija vse bolj tesno sodeluje z Rusijo. 18. januarja sta rusko in turško letalstvo skupaj napadla položaje Islamske države, in sicer na območju mesta Al-Bab na severu Sirije. Gre za prvo skupno operacijo obeh držav v celotni sirski vojni.

“Al-Bab je resen problem. Turki ga napadajo že več kot mesec dni, vendar jim je zmanjkalo moči, zato je pomoč ruskega letalstva več kot na mestu,” je jasen strokovnjak za Turčijo Viktor Nadein-Rajevski, vodilni raziskovalec na Inštitutu za svetovno ekonomijo in mednarodne odnose Ruske akademije znanosti. Po njegovem mnenju rusko-turška naveza ne bo samo prispevala k temu, da bodo Islamsko državo pregnali iz tega območja, pač pa kaže tudi na to, da sta Rusija in Turčija našli dolgoročno razumevanje glede sirskega vprašanja.

Islamska država se ne da

Islamska država pritiska z vseh strani: Rusija in Turčija napadata Al-Bab na severu, iraška vojska ob podpori mednarodne koalicije na čelu z ZDA pa postopoma izganja teroriste iz njihove iraške “prestolnice” Mosul. Leonid Isajev ugotavlja, da se bo Bašar al Asad kmalu pridružil vojni proti teroristom in bo del svojih enot premestil iz Alepa (v rokah vlade je od decembra) v Palmiro.

“Rusija bo verjetno novo ofenzivo na Palmiro podprla z napadi iz zraka,” je napovedal Isajev. “Gre za vprašanje ugleda – izguba mesta decembra 2016 je bila videti kot absolutni poraz”. Borci, ki so že drugič v času trajanja sirske vojne osvojili starodavno mesto, še naprej uničujejo njegovo zapuščino. Po poročanju sirskih medijev so borci porušili del tetrapilona in poškodovali amfiteater, v katerem je Rusija maja 2016 pripravila koncert, ki je bil posvečen osvoboditvi mesta.

Borci hkrati aktivno napadajo mesto Deir ez-Zor, zadnjo enklavo, ki je na vzhodu države pod nadzorom sirske oblasti. Po poročanju arabskih medijev islamisti v zadnjih dneh dobro napredujejo in zavzemajo vladno četrt za četrtjo.

“Ravno nasprotno, skupina je doživela poraz in je izgubila ozemlje. Zanje je pomembno, da zavzamejo Deir-ez-Zor, da bi si pokrili hrbet in bi lahko delovali bolj kompaktno, namesto da bi morali raztezati fronto spredaj,“ je za RBTH komentiral Isajev. Po njegovem prepričanju aktivnost Islamske države priča o tem, da se skupina nahaja v težkem položaju, iz katerega si prizadeva izviti.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke