Kakšne bodo naloge Rusije v Siriji po osvoboditvi Alepa

Reuters
Pod pritiski sirske vojske so padle zadnje četrti Alepa pod nadzorom Islamske države, je 14. decembra v OZN sporočil ruski ambasador Vitalij Čurkin. Strokovnjaki menijo, da se bodo začela pogajanja za reševanje krize, čeprav konec konflikta še ni blizu.

14. decembra je ruski ambasador v OZN Vitalij Čurkin sporočil, da je sirska vlada prevzela nadzor nad preostalimi predeli vzhodnega Alepa. Poudaril je, da trenutno člani gverilskih formacij zapuščajo osvobojene predele mesta preko humanitarnih koridorjev, a je opozoril, da je še prezgodaj, da bi lahko govorili o koncu aktivne faze konflikta v državi.

»Reči, da se konflikt v Siriji bliža koncu, bi bilo, milo rečeno, preveliko pričakovanje. Potrebno je prehoditi še dolgo pot, a bi si želeli, da bi se ta pot vrnila v tisto smer, kot jo je zastavila decembra lani sprejeta resolucija, ki je zahtevala, da se obvezno napiše nova ustava in izvede volitve pod mednarodnim nadzorom,« je še dodal Čurkin.

Po njegovih besedah je nato potrebno nujno pristopiti k obsežni obnovi države, ki jo je opustošilo šest let državljanske vojne. 

Politični koraki

Po osvoboditvi Alepa bo Rusija poskusila za pogajalsko mizo spraviti predstavnike zmerne opozicije in začeti z novim krogom pogajanj o rešitvi sirske krize.

»Sirska vojska je zavzela dejansko prestolnico oborožene opozicije. Sedaj so izpolnjeni vsi predpogoji za nov krog mirnega reševanja s silami, ki so sposobne dialoga in sprejemanja odločitev,« je za RBTH povedal nekdanji polkovnik in vojaški poročevalec Gazeta.ru Mihail Hodorjonok. Ob tem pa je dejal, da bo morala Rusija sedaj najprej zagotoviti varnost civilistov v Alepu.

Kaj bo počela vojska

Vojaški strokovnjak časopisa Izvestija Aleksej Ramm je za RBTH povedal, da pri odstranjevanju min v mestu sodeluje že več kot sto ruskih specialistov. Po njegovih besedah bodo predstavniki ruskega obrambnega ministrstva zagotavljali tudi humanitarno pomoč civilistom in ostale nujne potrebščine, kot so hrana, obleka, zdravila itd.

»Zdaj moramo nujno ohraniti mesto pod nadzorom in vpeljati strog režim gibanja. Ne smemo dovoliti, da bi se v mestih spet pojavili gverilski odredi,« je dejal analitik, ki predpostavlja, da bi lahko okrepili položaje sirske vojske okoli mesta.

Nekdanji polkovnik Mihail Hodorjonok pa je prepričan, da bodo najbolj sposobne enote premestili iz Alepa v Palmiro.

Nova bojna območja 

Po Alepu se je poveljstvo zračno-vesoljskih sil Rusije nameravalo osredotočiti na osvoboditev še enega velikega mesta – Deir ez-Zor.

Vendar je načrte pokvarilo okoli 4000 borcev Islamske države, ki so v treh dneh potisnili enote sirske državne vojske iz Palmire. »Sedaj ponovno preučujejo vse taktične načrte, poveljstvo pa se bo odločilo, kako organizirati operacijo za osvoboditev tega območja. Ne smemo iti na Deir ez-Zor mimo Palmire, saj bi imeli za hrbtom 4000 borcev ISIS,« je pojasnil Ramm.

Po njegovih besedah so teroristi s padcem Palmire prevzeli tudi nadzor nad letalsko bazo Dijaz zahodno od mesta. »Za uspešno operacijo v Deir ez-Zoru morajo enote nujno nadzorovati tako Alep kot Palmiro. Šele takrat bi lahko naredili obroč okoli borcev ISIS, pokrili svoj hrbet in pregnali teroriste iz mesta,« je dodal Ramm.

Strokovnjaki ob tem menijo, da je pri pripravi prihodnjih načrtov pomembno razumeti, kako se bodo razvijali vojaško-politični odnosi glede Sirije z zahodno koalicijo.

Sodelovanje z ZDA

Namestnik Inštituta za ZDA in Kanado pri Ruski akademiji znanosti, nekdanji general-major Pavel Zolotarjev, je povedal, da bo mesto ameriškega ministra za obrambo zelo verjetno prevzel nekdanji poveljnik ameriške operacije Trajna svoboda (Operation Enduring Freedom) v Afganistanu James Mattis. Pri operaciji v Siriji bo vodstvo ruskega obrambnega ministrstva moralo sodelovati ravno z njim.

»To je praktičen človek z dobrimi vojaškimi izkušnjami, ki mora na novo organizirati delo zahodne koalicije z nami v Siriji. Pričakujem širitev vojaškega sodelovanja, ne pa političnega obkladanja v duhu 'naši-tuji',« je svoje poglede predstavil Zolotarjev.

Ramm je prepričan, da bi lahko državi vojaško sodelovali podobno kot ob začetku ameriške kampanje v Afganistanu leta 2001, kot so si obveščevalci držav delili podatke o položajih teroristov v različnih regijah po državi. »Ne verjamem, da bomo prišli do skupnega načrtovanja operacij, ne bomo pa drug drugemu v napoto. Lahko bi prišlo do bistvene spremembe: Američani bi zadržali borce ISIS v svojem območju odgovornosti na severu Iraka, mi pa bi se v celoti posvetili drugim terorističnim skupinam v Siriji,« je dodal strokovnjak časopisa Izvestija.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.