Bitka za Mosul in bitka za Alep: Kje se borijo “dobri fantje”?

Prebivalci bežijo iz vzhodnega Alepa v četrt Šejk Maqsoud, ki je pod nadzorom kurdskih pešmerg. Po podatkih OZN je bilo z domov v vzhodnem Alepu zaradi ofenzive sirske vojske pregnanih 31,500 ljudi. Vir: AP

Prebivalci bežijo iz vzhodnega Alepa v četrt Šejk Maqsoud, ki je pod nadzorom kurdskih pešmerg. Po podatkih OZN je bilo z domov v vzhodnem Alepu zaradi ofenzive sirske vojske pregnanih 31,500 ljudi. Vir: AP

Združene države Amerike še naprej krivijo Rusijo za smrt civilistov v sirskem Alepu. Ob tem Rusija opominja Washington, da so v mestu izpod terorja islamistov osvobodili več deset tisoč civilistov. Moskva v kritikah tudi opozarja, da Washington ignorira usodo civilnega prebivalstva, ko osvobaja Mosul. RBTH se je odločil raziskati, v kolikšni meri so omenjene obtožbe posledica propagande oziroma informacijske vojne med Zahodom in Rusijo, kot ji pravijo nekateri. Nekateri sogovorniki so opozorili, da vodilni ameriški mediji slepo ponavljajo to, kar jim sporoča njihova oblast.

Da je v Alepu prišlo do preobrata, je 29. novembra sporočil predstavnik ruskega ministrstva za obrambo, ki je poročal o uspešni ofenzivi sirske vojske in se pritožil nad “neverjetno slepoto naših zahodnih kolegov”. Po njegovem mnenju je ta »slepota« zadnjič prišla do izraza, ko je Zahod preprosto spregledal osvoboditev 80 tisoč Sircev, ki so živeli v četrtih, v katerih je nadzor prevzela sirska vojska.

Vzajemne obtožbe Rusije in Zahoda o zanemarjanju usode civilistov so postali značilnost aktualnih bližnjevzhodnih konfliktov. Zahod, najpogosteje so to ZDA, kritizira Moskvo za smrt Sircev v Alepu. Rusija v odgovor obtožuje ZDA, da je ne zanima usoda civilistov v iraškem Mosulu, ki ga mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA poskuša osvoboditi izpod skrajnežev Islamske države. Rusija je že večkrat ZDA kritizirala zaradi informacijske blokade okrog Mosula.

O »želji po pobijanju otrok«

O informacijski blokadi skoraj ni potrebno govoriti, saj zahodni mediji precej aktivno poročajo o operacijah okoli Mosula. Pa vendarle številni opazovalci opozarjajo, da se o operaciji v Mosulu poroča precej drugače kot o operaciji ruskih in sirskih enot v Alepu. Ameriški novinar Robert Perry, ki je postal znan v sredini 1980-ih let po zaslugi afere Iran-kontra, je izvedel analizo prispevkov o dveh vojaških operacijah, ki so bili objavljeni v New York Timesu. Po njegovem mnenju časopis v primeru Mosula bralcem sporoča naslednje: Če bo zaradi ofenzive, ki jo podpirajo ZDA, prišlo do civilnih žrtev, vključno z otroki, je to potrebno sprejeti kot neizogibno »kolateralno škodo«, ki jo je treba plačati za »osvoboditev mesta iz rok krvoločnih skrajnežev«.

Nasprotno pa bitko za vzhodni Alep časopis prikazuje kot željo »ruskih in sirskih voditeljev-barbarov, da bombardirajo civiliste, ne da bi upoštevali človeške žrtve, na podlagi očitne želje po ubijanju otrok«.

Strokovnjaki, ki so se posvetili vprašanju, kako so v enem od vodilnih svetovnih medijev mogoči tovrstni dvojni standardi, so navedli več razlogov, pri vsem pa gre za vprašanje simbioze med  mediji in oblastjo. Po mnenju Nikolaja Petro, ameriškega zgodovinarja, ki se ukvarja z raziskovanjem ruske zunanje politike, ter nekdanjega uslužbenca administracije predsednika Busha starejšega, se je neumno zanašati na nepristranskost medijev. Ob sklicevanju na raziskavo, ki je bila objavljena že pred 25 leti, je v pogovoru za RBTH pojasnil, da vodstvo medijev delno povzema diskurz oblasti in se trudi, da bi svetovne dogodke interpretiralo pravilno. Do tega pride iz dveh razlogov. Kot prvo obstaja bojazen, da lahko izgubijo dostop do vladnih sredstev, če ne bi ravnali pravilno. Drugi razlog pa je v tem, da povzemanje retorike oblasti v ZDA razumejo kot »izraz demokracije«.

Michael Carley, profesor zgodovine na univerzi v Montrealu, kjer se ukvarja s proučevanjem odnosov med Rusijo in Zahodom v sodobnem času, je v intervjuju za RBTH prav tako poudaril, da  vodilni ameriški mediji ne dvomijo v to, kar jim glede dogajanja v svetu sporočajo oblasti. Po njegovem mnenju se o Siriji ohranja zgodba, ki odgovarja interesom oblasti. Sirski uporniki se uporabljajo za boj proti sirski oblasti. To je pripeljalo do tega, da mediji dejanja sirske in ruske vojske, ki se bori proti upornikom, slikajo negativno.

»Nič posebnega«

Ruski strokovnjaki menijo, da ruske oblasti v odnosu do bližnjevzhodnih konfliktov in načinov njihovega predstavljanja v medijih ravnajo natanko tako kot njihovi ameriški kolegi. “V tem ni ničesar posebnega: niti ena država na svetu ni nagnjena k temu, da bi sama sebe obtoževala v nezakonitih dejanjih, ki nasprotujejo normam mednarodnega prava,“ je za RBTH povedal Leonid Isajev, visoki predavatelj politologije na Visoki šoli za ekonomijo. Poudaril je, da pri nezakonitih dejanjih zelo radi “sumimo druge”. Vendar pa pri tem ne moremo govoriti o namerni laži: “V naravi ljudi je, da svoje napake zmanjšujejo, napake tekmecev pa napihnejo.” Realnost je takšna: “Mirni prebivalci umirajo tako v Alepu – zaradi naših bomb, kot v Mosulu – zaradi ameriški bomb.”

Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da številni dejanja Rusije v Siriji predstavljajo kot slabša od dejanj Američanov v Mosulu. Profesor na katedri za sodobni Vzhod na Ruski državni humanistični univerzi RGGU Grigorij Kosač je prepričan, da tako ravnajo tisti, ki v napadih Moskve v Siriji ne vidijo boja proti teroristom, ampak željo, da uničijo nasprotnike sirskega predsednika Asada – tako imenovano “zmerno opozicijo”. Tisti, ki kritizirajo politiko Washingtona v Siriji, izpostavljajo, da so tudi podobo "zmerne opozicije" v veliki meri ustvarili prav mediji.

Po mnenju zgodovinarja in novinarja Garetha Porterja se vse oborožene antiasadovske skupine v provincah Alep in Idlib nahajajo pod nadzorom skrajnežev iz Fronte Al-Nusra, ki lahko nekaterim v pogojih sirske vojne dejansko deluje kot zmerna. Dejstvo je, da je Al Nusra uvršena na seznam OZN kot teroristična organizacija.

V luči vseh teh informacijskih bitk je še kako pomemben poziv Kosača, da Združene države Amerike in Rusija »ne bi smeli biti informacijske vojne, ampak najti skupne točke«. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.