Vrsta terorističnih napadov v Rusiji: Maščevanje za poraze na Bližnjem vzhodu

Niti 24 ur po eksploziji na peterburški podzemni železnici je v noči s 3. na 4. april prišlo do zločina v mestu Astrahan (1271 km jugovzhodno od Moskve). Dva pripadnika prometne policije sta se odpravila na ogled prometne nesreče, ko sta v avtu izpolnjevala papirje, so potniki iz enega od avtomobilov, ki je bil udeležen v nesreči, nanju začeli streljati skozi okensko steklo. Policista sta umrla, še preden so se pripeljali reševalci, napadalci so jima zasegli orožje.

Južni skrajneži

Guverner Astrahanske oblasti Aleksander Žilkin je izjavil, da je napad izvedla skupina radikalnih islamistov. Dva dni pozneje, s 5. na 6. aprila, so skrajneže odkrili – ko so pripadniki Rosgvardije (ruska nacionalna garda, zvezni varnostni organ s širokimi pooblastili in lastno notranjo vojsko, op. RBTH) ustavili avtomobil, da bi ga pregledali in so nanje začeli streljati. Pripadniki nacionalne garde so bili ranjeni, skrajneži pa so pobegnili s kraja dogodka, a so jih organi pregona do jutra že našli – med posebno operacijo so štiri skrajneže likvidirali, dva pa pridržali.

Vir: Pavel Simakov/RIA Novosti

Po informacijah preiskovalcev so pripadnike Rosgvardije napadli isti ljudje, ki so dva dni prej ubili policiste. Po poročanju Preiskovalnega odbora Rusije so pri enem od napadalcev našli zvočni posnetek, »v katerem izreka ekstremistična stališča in poziva k izvajanju kaznivih dejanj«. Pozneje je odgovornost za teroristični napad prevzela Islamska država.

Eksplozije v Rostovu in Peterburgu

V drugem mestu v južni Rusiji – Rostovu na Donu (959 km južno od Moskve) – je neznani storilec zgodaj zjutraj  6. aprila odložil eksplozivno sredstvo poleg šole v središču mesta. Na objavljenem videoposnetku človek v črnem oblačilu pusti vrečko poleg šolske stavbe in hitro odide. Nato do tega predmeta stopi moški – po predhodnih podatkih naj bi šlo za hišnika, ki je čistil okolico šole – s tal je pobral omenjeni predmet, ki je v njegovi roki eksplodiral.

Vir: ZUMA/Global Look Press

Hišniku je odtrgalo roko in prst na drugi roki, trenutno pa se nahaja v bolnišnici in je v težkem stanju. Po razlagi preiskovalcev je bilo eksplozivno sredstvo zakamuflirano v ročno svetilko. »Uničevalnih elementov ni. Je pa bila velika moč. Če bi namesto varnostnika svetilko pobral otrok, bi komajda preživel,« citirajo mediji predstavnike organov reda in miru. Trenutno poteka kazenski postopek po členu o poskusu umora, toda preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi dogodek prekvalificirali v teroristični napad.

Tudi v Sankt Peterburgu ni mirno: poleg lažnih alarmov o bombah se v mestu srečuje tudi z resničnimi grožnjami. 6. aprila, tretji dan žalovanja za žrtvami v metroju, je policija našla bombo v stanovanju v vzhodnem delu mesta. Eksplozivno napravo so onesposobili, po poročanju medijev pa v stanovanju »niso bili ljudje, ki jim je bomba pripadala«.

Vir: AP

Kaj se dogaja?

Aktualnih dogodkov ne smemo reducirati na navaden kriminal, pravi Sergej Gončarov, predsednik Zveze veteranov protiterorističnega oddelka Alfa. »Česa takega v Rusiji ni bilo že dolgo,« je rekel za RBTH. Spomnil je, da so 24. marca, malo več kot teden pred terorističnem napadu na peterburški podzemni železnici, skrajneži napadli vojaške objekte ruske nacionalne garde v Čečeniji, kjer so ubili šest vojakov. Temu so sledile eksplozije v Peterburgu in napad v Astrahanu.

»To pomlad smo priča povečani aktivnosti ekstremističnega podzemlja,« razlaga Gončarov. Po njegovem mnenju gre za maščevanje Islamske države in drugih islamističnih skupin v Rusiji za poraze v Siriji. Z njim se strinja Jevgenij Satanovski, predsednik Inštituta za Bližnji vzhod. »Zares smo priča večji aktivnosti radikalnih islamistov. Niso se samo aktivizirali, pač pa so tudi spremenili taktika: sedaj pogosto niso na delu velike razvejane skupine, ampak posamezniki ali skupine dveh, treh ljudi,« je povedal za RBTH. Dodal je, da gre za učinkovito taktiko: čim manjša je skupina, težje jih prestrežejo tajne službe.

Mimikrija terorizma

Po Sergeju Gončarovu napade izvajajo bodisi »speče celice« teroristov, ki so se do nedavnega skrivali, ali pa skrajneži, ki so se vrnili iz Sirije in Iraka, kjer Islamska država postopoma doživlja poraze. To so emigranti iz Rusije ali srednjeazijskih republik. »Prej so se maščevali v Evropi, zdaj pa so žal prišli tudi do nas,« opozarja.

»Terorizem se razvija in spreminja. Tajne službe delajo vse, da ga ovirajo, a je težko napovedati, kako učinkovite bodo v svojem boju. Lahko rečem, da nas čakajo nelahka leta,« je zaključil Jevgenij Satanovski.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.