Putin o jedrski vojni, Snowdnu in svobodi

Showtime/YouTube
Showtime nadaljuje s predvajanjem štiridelnega filma ameriškega režiserja Oliverja Stona o Vladimirju Putinu. V drugem delu sta se režiser in predsednik pogovarjala o možnostih vojne med Rusijo in zvezo NATO ter o usodi Edwarda Snowdna, nekdanjega agenta NSA, ki se skriva v Rusiji.

Po predvajanju prvega dela filma Intervjuji s Putinom je del ameriških medijev režiserja obtožilo pristranskosti in pretirane simpatije do ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Laskanje, vendar zelo malo skepticizma," pravijo pri New York Times.

Ameriški režiser Oliver Stone medtem povsem mirno odgovarja na kritike. Po njegovih besedah bo film pomagal zahodnemu gledalcu spoznati drugi zorni kot, kar je zelo pomembno pri napetih odnosih med Rusijo in Zahodom. "Putin je vedel, da bo imel priložnost izraziti svoja stališča," je dejal Stone v oddaji The Late Show. "Mislim, da bi si morali vsi ogledati ta film."

Drugi del filma so na programu Showtime prikazali 13. junija. O čem sta se pogovarjala Putin in Stone?

Jedrsko orožje in tretja svetovna vojna

Med pogovorom o problemu širitve protiraketne obrambe v Evropi je Putin spomnil: Rusija je predlagala ZDA in Evropi razvoj skupnega sistema protiraketne obrambe, vendar se Zahod ni strinjal. "Da bi ohranili strateško ravnotežje sil, smo primorani razvijati lastne raketne sisteme," je komentiral ruski voditelj.

Putin je dejal, da se zdi Rusija obkrožena z zahodnimi oborožitvenimi sistemi. Takšna grožnja sili Rusijo, da povečuje svojo vojaško moč, kar seveda vodi k novi oboroževalni tekmi. "To je velika napaka," je prepričan Putin.

Na vprašanje Stona: "Bi ZDA prevladale v morebitnem neposrednem spopadu?" je Putin na kratko odgovoril: "Ne." Po mnenju politika nihče ne bi preživel, če bi izbruhnila vojna med Rusijo in ZDA/NATO, jedrsko-raketni ščiti tukaj igrajo bolj kot ne negativno vlogo, saj ustvarjajo le iluzijo zaščitenosti. Edini izhod iz te težke situacije je po njegovem mnenju nadaljevanje dialoga, ne glede na to, kako težak je.

Snowden v Moskvi

Edward Snowden, nekdanji sodelavec ameriške agencije NSA, ki je medijem razkril informacije o vohunjenju ameriških obveščevalnih služb za državljani ZDA in drugih držav, je leta 2013 v Rusiji zaprosil za politični azil. Putin je na vprašanje Stona o tem, ali se strinja z dejanji Snowdna, odgovoril: "Ne. Če mu v službi kaj ni bilo všeč, bi lahko preprosto dal odpoved."

Vendar ga ne dojema kot izdajalca in pravi, da Rusiji ni izdajal nobenih skrivnih informacij o ZDA. Poleg tega je prepričan, da so šle ameriške obveščevalne službe nekoliko predaleč v svojih dejanjih: "Vohuniti za svojimi zavezniki – to se preprosto ne spodobi."

Putin je potrdil, da so Američani zaprosili za predajo Snowdna, vendar jim Moskva ni ugodila. Režiserju je pojasnil, da je Rusija predlagala ZDA podpis dogovora o sodelovanju, ki bi predvideval tudi medsebojno izročanje prestopnikov, vendar Američani tega niso hoteli, Rusija pa tudi ne namerava izročiti človeka, ki ni z ničimer prekršil ruske zakonodaje.

Geji, svoboda govora in demokracija

Stone je Putina precej spraševal o notranjih zadevah v Rusiji: kakšna je varnost pripadnikov LGBT skupnosti, ali se spoštuje svoboda govora in ali lahko to državo sploh označimo za demokratično, saj zahodni kritiki govorijo o tradicionalistični avtoritativni državi.

Pravice gejev in lezbijk po mnenju Putina niso kršene. "Pri nas ni nikakršnega zatiranja glede na spol," je poudaril predsednik in dejal, da veliko ljudi drugačne usmerjenosti v Rusiji dosega velike uspehe. Zakon, ki prepoveduje gejevsko propagando med mladoletnimi, pa so uvedli zgolj zaradi skrbi za odraščajoče generacije. Hkrati pa se je Putin strinjal z režiserjem, da je Rusija precej konservativna država, čeprav ne na takšen način, kot islamske države.

Tudi na področju svobode govora v Rusiji je vse v najlepšem redu, je prepričan Putin. "Imamo na stotine televizijskih in radijskih hiš, ki jih država niti malo ne nadzira, saj je to povsem nemogoče," je povedal Stonu. Kar se tiče demokracije, je voditelj povedal, da se Rusija precej razlikuje od zahodnih držav s svojo dolgo tradicijo menjavanja oblasti: stoletja je državi vladala monarhija, potem so bili nekaj desetletij na oblasti komunisti in šele v 90-ih letih je prišel čas svobode.

"Seveda, ne moremo si predstavljati, da bomo iz danes na jutri uvedli takšen sistem, kot ga imajo ZDA, Nemčija ali Francija," je pojasnil predsednik. "Družba se mora razvijati postopno, korak za korakom."

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.