Zakaj Rusi ne zaupajo Ameriki?

Vir: Jekaterina Lobanova

V zadnjih letih se večina Rusov strinja glede tega, katera država njihovi domovini predstavlja največjo grožnjo: rezultati ankete Levada centra kažejo, da je bil najpogostejši odgovor med leti 2013 in 2017 »ZDA«. Letos kar 69 % Rusov meni, da je Washington sovražnik Moskve.

Občutek je sicer obojestranski. Ko so pri Fox News Američanom zastavili enako vprašanje, jih je 64 % za največjega sovražnika označilo Rusijo, takoj za Severno Korejo, Iranom in Sirijo.

Slavna preteklost

»Živimo v težkem obdobju napetih odnosov. Ne spomnim se, da bi kdaj po razpadu Sovjetske zveze bilo tako, kot je danes,« je za časnik Kommersant komentiral ruski veleposlanik v ZDA Sergej Kisljak v začetku leta 2016. Izgleda, kot da se situacija od takrat naprej ni bistveno spremenila.

Kisljak ima prav: ruski sentiment do ZDA sredi 90-ih let ni bil tako močan. Po podatkih raziskav Levada centra so imeli Rusi takrat zelo pozitivno mnenje o Američanih: med leti 1990 in 1991 je 74 % vprašanih menilo, da bi Rusija morala sodelovati predvsem z ZDA, 51 % pa je Združene države označilo za prijateljsko državo. Ljudje so Ameriki zaupali in verjeli, da bo tudi Rusija postala uspešna, če bo sledila ameriški poti.

Od ljubezni do sovraštva

Medeni tedni pa niso trajali dolgo in konec 90-ih je bila večina Rusov krepko razočaranih. Kot pravi Denis Volkov, sociolog pri Levada centru, postsovjetska Rusija ob svojem nastanku še ni sovpadla z zahodnimi političnimi in ekonomskimi kriteriji. Še več, ameriški politiki, ki so igrali ključno vlogo na zahodu, niso bili preveč navdušeni, da bi Rusijo integrirali.

Ruska elita je medtem upala, da bo Washington ukinil amandma Jackson-Vanikov (ki je omejeval dvostranske trgovske povezave) in pomagal Rusiji pri pridružitvi Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). To pa se v 90-ih ni zgodilo – Američani so se obotavljali, medtem ko se je gospodarska situaciji v Rusiji slabšala.

»Upanje se je pri Rusih kmalu pretvorilo v razočaranje,« je Volkov napisal v enem od člankov: »Večina ljudi se ni mogla sprijazniti s transformacijo Rusije iz statusa velesile v status mlajšega partnerja, ki se mora neprestano učiti in loviti svoje mentorje. To je sprožilo travmo, iz katere se je razvil antiamerikanizem.«

Doba konfliktov

»Nismo še prišli do 'imperija zla', imamo pa že 'carja zla«

Stanje se je leta 1999 dodatno poslabšalo, ko so Američani izvedli vrsto potez, ki jih Rusi niso odobravali, med drugim bombardiranje ZR Jugoslavije, Kosovska kriza in Irak. Istočasno so ZDA kritizirale drugo vojno v Čečeniji (1999 – 2000), podpirale Natovo širitev na vzhod in odstopile od protibalistične pogodbe. Prvič po razpadu Sovjetske zveze so ZDA pristale na seznamu držav, ki so jih anketiranci označili za grožnjo (35 % vprašanih).

Z izjemo kratkega obdobja po letu 2000, ko je predsednik Putin podpiral Bushev »križarski pohod proti terorizmu«, so se odnosi vse bolj slabšali. ZDA so leta 2003 napadle Irak in 2011 še Libijo. Rusija se je medtem leta 2008 spopadla z Gruzijo in si 2014 priključila Krim ter podprla upornike na vzhodu Ukrajine. Tekom vsega tega dogajanja sta obe strani druga drugo obtoževali kršenja mednarodnega prava in sledenja imperialističnim ciljem.

Vloga medijev

Volkov meni, da so ruski državni mediji deloma odgovorni za širjenje antiameriškega sentimenta.

Vladimir Vasiljev, glavni raziskovalec na Inštitutu Združenih držav in Kanade pa meni, da lahko enako trdimo za ZDA in njihov odnos do Rusije. Ob navezavi na prej omenjeno anketo Fox News Vasiljev pravi: »Po razpadu ZSSR so vladajoči krogi v ZDA naredili bore malo, da bi spremenili negativno mnenje do Rusije.«

Politika in ljudje niso isto

Ne glede na to, kako težavni so politični odnosi med državama, pa ti ne vplivajo na odnos med ljudmi, meni Kisljak. »Rusi kljub političnim napetostim nimajo negativnega mnenja do Američanov na splošno,« je povedal za Kommersant.

Takšno mnenje je med Rusi precej razširjeno. Primer je Sergej Kozin, urednik in prevajalec, ki je odgovarjal na vprašanje »Zakaj toliko Rusov ne mara ZDA?« na spletni strani The Question. Po njegovem mnenju je »slika sovražnika nejasna in brezizrazna. Rus se bo prijetno in normalno vedel do navadnega Američana.«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.