Richard Sorge: Sovjetski vohun, ki je navdušil avtorja romanov o Jamesu Bondu

Richard Sorge, 1940.

Richard Sorge, 1940.

Wikipedia
Sovjetski vohun nemškega porekla je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja uspel na Japonskem organizirati zelo uspešno lokalno mrežo vohunov. Sovjetske oblasti so ignorirale opozorila Richarda Sorgeja o neizbežnem napadu Nemčije leta 1941, so se pa po napadu oprle na njegova sporočila in na njihovi podlagi načrtovale obrambno strategijo.

Po koncu druge svetovne vojne je ta veliki heroj ostal javnosti nepoznan skoraj dve desetletji, vse do leta 1963, ko si je Nikita Hruščov ogledal francoski film z naslovom Kdo ste vi, gospod Sorge?, ki je bil posnet na podlagi izjemnega življenja mojstrskega sovjetskega vohuna Richarda Sorgeja. Po besedah priznanega zgodovinarja Stuarta D. Goldmana je sovjetski voditelj vprašal vodje KGB, ali gre za resnično zgodbo. Po pritrdilnem odgovoru je bil Sorge posthumno nagrajen z nazivom Heroj Sovjetske zveze.

Sorge je bil verjetno najuspešnejši mednarodni vohun 20. stoletja. Rodil se je leta 1895 v Bakuju, današnjem azerbajdžanskem glavnem mestu, ki je nekoč pripadal Ruskemu imperiju. Oče je bil Nemec, mati pa Rusinja. Nekaj let po njegovem rojstvu se je družina preselila v Nemčijo, kjer je odrasel v aristokratskih krogih nemške družbe. Zgodovinarji se strinjajo, da so ruske korenine še v mladosti pustile globok vtis na Sorgeja. 

Pred začetkom prve svetovne vojne se je pridružil nemški vojski in je bil celo nagrajen z Železnim križcem. Po demobilizaciji zaradi poškodbe se je seznanil z deli Karla Marxa in postal socialist. Doktorat je zaključil leta 1919 in se pridružil Komunistični partiji Nemčije. V naslednjih nekaj letih je Sorge pogosto sodeloval v agitacijah levice.

Zaradi težav z nemškimi oblastmi je leta 1924 pobegnil v Sovjetsko zvezo in se pridružil Kominterni, sovjetski strukturi, ki je služila kot orodje za delo s tujimi komunističnimi partijami. Sorge se je prvič znašel v vlogi agenta vojaške obveščevalne službe v začetku 30. let na Kitajskem.

V tem času je že pridobil naziv ženskarja, saj je bil »privlačen in karizmatičen. Ženske se mu niso mogle upreti, moški pa so ga občudovali,« piše Stuart Goldman v članku na strani History Net. Poročen je bil z rusko gledališko igralko, vendar je imel veliko ljubic.

Japonska je leta 1932 anektirala Mandžurijo, zaradi česar so Moskvo začeli skrbeti japonski načrti za sovjetski Daljni vzhod. Sorge je dobil nalogo, da ustvari mrežo agentov na Japonskem, da bi izvedeli več o namerah Tokia glede Sovjetske zveze.

Časopisni urednik v Nemčiji je pristal, da pošlje Sorgeja kot dopisnika na Japonsko. Napisal je celo pismo polkovniku Eugenu Ottu, nemškemu vojaškemu atašeju v Tokiu. Izkazalo se je, da je bila to popolna krinka za Sorgeja. Ott, ki je kasneje postal nemški veleposlanik na Japonskem, je Sorgeju nehote pomagal pri ustvarjanju tokijske mreže agentov in postal eden od njegovih najboljših informantov naslednjih nekaj let.

V Sorgejevi mreži agentov je bil tudi Hocumi Osaki, strokovnjak za Kitajsko in novinar levičarske organizacije.

Sorge je živel blizu policijske postaje v Tokiu in pogosto so ga videli pijanega na javnih mestih, obkroženega z ženskami. Posamezni zgodovinarji so prepričani, da je bil Sorge celo v intimni zvezi z ženo Eugena Otta. Nemški ambasador je verjetno na vse to gledal skozi prste, saj mu je Ott pomagal bolje spoznati japonsko politično sceno.

Plakat za film "Kdo ste vi, doktor Sorge?", 1961. Vir: kinopoisk.ruPlakat za film "Kdo ste vi, doktor Sorge?", 1961. Vir: kinopoisk.ru

Najpomembnejša odkritja

Sorge je izvedel za nemško-japonska pogajanja glede Antikominternskega pakta, ki so bila usmerjena neposredno proti Sovjetski zvezi. To je bil eden njegovih prvih vohunskih uspehov na Japonskem.

Leta 1939 je opozoril na japonske poskuse, da prepričajo Nemčijo v vzpostavitev protisovjetske vojne alianse, kar je spodbudilo Stalina, da je okrepil pogovore z Berlinom, ki so na koncu pripeljali do pakta Ribbentrop-Molotov. Ta poteza je popolnoma preprečila japonske načrte, da skupaj z Nemčijo napade Sovjetsko zvezo.

Že decembra 1940 je Sorge opozoril, da bi lahko Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. V knjigi Stalinov vohun avtorja Roberta Whymanta je zapisano, da je Sorge 30. maja 1941 Moskvo obvestil, da bi lahko prišlo do napada v zadnjem tednu junija.

Stalin se je odločil, da bo ignoriral opozorila, za Sorgeja pa rekel, da je »izrodek«. Zgodovinarji še vedno razpravljajo, ali je Sorge sporočil Moskvi točen datum Operacije Barbarossa. Takoj po začetku napada je Stalin takoj spremenil mnenje o vrhunskem obveščevalcu.

Če bi Japonska napadla sovjetski Daljni vzhod v istem času, ko je Nemčija napadla na evropski fronti, bi bile posledice katastrofalne. Japonska je bila v vojni s Kitajsko in se je morala odločiti, ali bo napadla Sovjetsko zvezo ali francoske, britanske in nizozemske kolonije v Aziji.

Hocumi Osaki je bil blizu japonski vladi in je Sorgeju pomagal oceniti nevarnost, ki jo je Japonska predstavljala za Sovjetsko zvezo. Sorge je Moskvo obvestil, da se bo Tokio osredotočil na južno fronto in napadel Rusijo le v primeru, če bo Rdeča armada poražena v vojni proti nacistični Nemčiji.

Na osnovi teh podatkov je Sovjetska zveza novembra 1941 z ruskega Daljnega vzhoda prestavila na evropsko fronto 15 pehotnih in 3 konjeniške divizije, 1700 tankov in 1500 letal, je zapisal Stuart Goldman. »Ravno ta okrepitev je obrnila situacijo v bitki za Moskvo v prvem tednu decembra 1941, ko je Japonska izvedla napad na Pearl Harbour,« je zapisano na History Net.

Aretacija

Sorgejeva tajna radijska sporočila so bila šifrirana s sovjetsko tehniko enkratnega ključa in so japonski tajni policiji izgledala kot »abrakadabra«, vendar je bil Sorge kljub temu glavni osumljenec. Član Gestapa iz nemške ambasade je dobil nalogo, da ga spremlja in tako je bil Sorge končno ujet.

Druga poročila namigujejo na to, da je šivilja, ki jo je rekrutiral agent nižjega ranga Osaki, izdala Sorgejeve agente, ko so jo ujeli. Richard Sorge je bil ujet oktobra 1941. Pristal je na sodelovanje z oblastmi pod pogojem, da ne bodo aretirali njegove ljubice in žene njegovih sodelavcev. Japonci so ta pogoj sprejeli.

Po treh letih zapora so japonske oblasti ponudile zamenjavo Sorgeja in Japonca, ki je bil zaprt v ZSSR, vendar so Sovjeti izjavili, da ga ne poznajo. Njegova vrnitev v Sovjetsko zvezo namreč ne bi bila pogodu Stalinu, ki je ignoriral opozorila o nemškem napadu.

Sorge in Osaki sta bila ubita 1944. Med občudovalce sovjetskih obveščevalcev spada tudi angleški pisatelj in mornariški oficir Ian Fleming. »Sorge je zame najnevarnejši vohun v zgodovini,« je zapisal Fleming o agentu, ki je verjetno služil kot navdih za romane o Jamesu Bondu.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke