O aktualnih geopolitičnih izzivih v svetovljanskem duhu Jurija Gustinčiča

Jurij Gustunčič. Vir: Društvo Slovenija-Rusija

Jurij Gustunčič. Vir: Društvo Slovenija-Rusija

Jutri ob 18. uri bo v veliki dvorani Krke potekal večer, posvečen Juriju Gustinčiču, enemu redkih predstavnikov slovenske novinarske srenje, ki se je kalil tako na Vzhodu kot na Zahodu, zato je znal tudi aktualno dogajanje v Sloveniji postaviti v širši kontekst. Društvo Slovenija-Rusija, ki dogodek organizira, napoveduje večer prav v takšnem duhu.

Jurij Gustinčič ob prejemu odlikovanja nekdanjega predsednika DanilaTürka. Fotografija: Osebni arhiv Polone FijavžJurij Gustinčič ob prejemu odlikovanja nekdanjega predsednika DanilaTürka. Fotografija: Osebni arhiv Polone Fijavž

Jurij Gustinčič je za legendo slovenskega novinarstva obveljal že za čas življenja, ki ga je v celoti posvetil novinarstvu, s katerim se je začel profesionalno ukvarjati leta 1951, ko je začel delati pri beograjski Politiki. Za ta časopis je devet let poročal iz Londona, 14 let iz New Yorka, med svojo bogato novinarsko kariero pa je poročila pošiljal tudi iz gorečega Jeruzalema in okupirane Prage. Ker si je drznil napovedati padec predsednika Richarda Nixona, ga je Washington Post leta 1974  označil za zvezdo jugoslovanskega novinarstva. “S svojim pisanjem je dokumentiral nekatere najpomembnejše dogodke 20. stoletja,”se je Miša Čermak njegovi kar 70. let dolgi novinarski karieri posvetila ob njegovem 90. jubileju.

Polona Fijavž iz RTV Slovenija, kjer je preživel zadnja leta svoje novinarske kariere, mu je ob okrogli obletnici posvetila dokumentarni film z naslovom 20. stoletje Jurija Gustinčiča. Med drugim ji je Gustinčič zaupal, da sta bila največja izziva njegovega poročanja afera Watergate ter češka kriza. Nikoli si ni mogel oprostiti, da je prav na dan, ko so sovjetski tanki prihrumeli v Prago, zaradi osebnih razlogov odpotoval domov. Nemudoma se je vrnil nazaj v središče dogajanja, kjer novinar tudi mora biti. “Enkrat novinar, vedno novinar,“je njegov citat, iz katerega veje popolna predanost novinarskemu poklicu.

Utrinki z lanskega večera posvečenega Juriju Gustunčiču. Vir: Društvo Slovenija-Rusija
 
1/5
 

Še zdaj velja za sinonim političnega komentatorstva, ki mu v slovenskem medijskem prostoru ni para. Leta 2012 ga je nekdanji predsednik države Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge, ki si ga je prislužil za “novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu”.

Prav takšno razpravo obljubljajo tudi organizatorji na jutrišnjem dogodku. Za zanimivo, večplastno in raznoliko razmišljanje o aktualnih problemih in izzivih mednarodne skupnosti bodo poskrbeli gostje, ki jih odlikujejo bogate osebne izkušnje – tako kot so Jurija, so pri Društvu Slovenija-Rusija zapisali v vabilu. O geopolitičnih napetostih v različnih delih sveta, begunski problematiki, minulih volitvah v ZDA, vprašanju svobode govora in subjektivnega medijskega poročanja bodo razpravljali:

Boris Čibej, nekoč basist punk skupine Šund, je postal pronicljiv novinar. Bil je urednik tednika Mladina, kot dopisnik Dela nam je nekoč poročal iz Washingtona in Moskve, trenutno pa mednarodno dogajanje spremlja na Dunaju. Je tudi eden od treh izumiteljev legendarnega slovenskega spletnega portala Mat'Kurja, kar je aluzija na geografsko obliko Slovenije, ki je bil v Sloveniji dolgo časa eden od najbolj priljubljenih spletnih iskalnikov.

Vir: Društvo Slovenija-RusijaVir: Društvo Slovenija-Rusija

Dr. Vesna Godina Vuk, pronicljiva opazovalka družbenega dogajanja, socialna in kulturna antropologinja, Fulbrightova štipendistka, predavateljica univerz v Mariboru in Ljubljani. Je ena najbolj branih slovenskih družbenih kritičark in kolumnistka. Njeno zadnje delo Zablode postsocializma (2015) analizira razloge za krizo v postsocialistični Sloveniji.

Anton Rupnik je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dopisnik iz Moskve. Bil je priča najbolj razburljivim časom, ko sta Mihail Gorbačov in Boris Jelcin na kose razstavljala Sovjetsko zvezo. V devetdesetih letih je delal v Moskvi in Kazahstanu kot diplomat in je bil priča zatonu Borisa Jelcina ter vzponu Vladimirja Putina. Je avtor knjige Tretji Rim: Rusija nekoč in danes. (Opis povzet po Ervinu Hladniku – Milharčiču za Dnevnik, 22. februarja 2014.)

Dr. Andrej Stopar, komparativist in doktor zgodovine, je bil osem let dopisnik RTV iz Moskve. Danes je urednik Prvega programa Radia Slovenija. Za delo v tujini je dvakrat prejel nagrado Ruske medijske zveze - zlati glagol (za reportažne zapise iz Tatarstana l. 2009 in za doprinos mednarodnemu novinarstvu l. 2010). Leta 2014 mu je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v okviru festivala medijske kulture in trendov Naprej/Forward podelilo nagrado za izjemne novinarske dosežke. Svoje vtise iz Rusije je strnil v knjigi Pax Putina.

Vir: Društvo Slovenija-Rusija
 
1/7
 

Matic Zorman, svobodni fotograf, ki je za serijo begunskih fotografij "Begunska pot" prejel prvo nagrado mednarodnega izbora World Press Photo (t. i. fotografskega oskarja) v sekciji Ljudje ter častno priznanje žirije za Mednarodno fotografsko nagrado, ki je posvečena ubitemu ruskemu novinarju Andreju Steninu. Odmeven je tudi njegov projekt Obrazi vojne - 'Faces of war' - v katerem prikazuje razmere v Gazi.

Večer bo povezovala Polona Frelih, urednica RBTH Slovenija.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.