Kdo so Rusi, ki živijo v Sloveniji?

Jevgenija Marija Škonda
Ruska dopisnica RBTH Slovenija Jevgenija Marija Škonda tokrat raziskuje rusko diasporo v Sloveniji.

Ugotoviti, kdo so Rusi, ki živijo v Sloveniji, je zame prav tako zanimivo, kot za vas, dragi bralci. Stvar je v tem, da do nedavnega skoraj nisem imela stikov z ruskimi rojaki v Sloveniji. Od začetka sem se vozila na Primorsko in sem prva tri leta živela dokaj odmaknjeno, redko sem se odpravila v Ljubljano.

V zadnjem letu pa sem začela pogosteje hoditi v Ljubljano zaradi službe. Ruski govor me je tu in tam na začetku presenetil. V Ljubljani je veliko turistov, tudi iz Rusije, kar ni nič čudnega. Recimo, do brezplačnega wi-fija v moskovskem metroju ne pridete brez ogleda diha jemajočih podob slovenske pokrajine, saj se najprej zavrti obvezna reklama – reklamni video I Feel Slovenia. Slovenija se še naprej utrjuje na ruskem trgu kot kvalitetna turistična destinacija.

V Ruskem centru znanosti in kulture sem že začela spoznavati sonarodnjake, ki stalno živijo v tej državi. Predvsem v Ljubljani, če sem bolj natančna. Rusi, ki živijo v Ljubljani, se namreč razlikujejo od Rusov, ki živijo drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa jih je seveda več. Ljubljanski Rusi so aktivni, ustvarjalni, med seboj se pogovarjajo, sodelujejo na dogodkih Ruskega centra, organizirajo lastne prireditve, uspešno vodijo svoj posel.

Tisti emigranti iz Rusije, ki živijo v provinci (v Rusiji »provinca« pravijo vsem mestom, ki ne veljajo za prestolnico), imajo praviloma dokaj zaprt življenjski slog in ne dajo veliko na stike z rojaki. Enkrat me je slovenska prijateljica vprašala, kako tesno so med seboj povezani Rusi v Sloveniji. Odgovorila sem, da nismo nagnjeni k življenju v diaspori, ločeno od tamkajšnjega prebivalstva, da smo nagnjeni k integraciji v družbeno življenje tistega mesta, kjer živimo.

Na pogosto vprašanje, ki ga zastavljajo Slovenci: »Kaj vas je pripeljalo v Slovenijo?«, pa sama odgovorim z vso iskrenostjo in ponosom: »Podnebje, narava, skrb za okolje, bližina morja,« ali z eno besedo – kvaliteta življenja. Mnogi moji rojaki se povsem strinjajo z menoj, ima pa seveda vsak svoj razlog, zakaj je prišel v Slovenijo. Pogosto so to mož, posel, delo po pogodbi. Vsak ima svojo zanimivo usodo. Svojo zgodbo.

Nekateri rojaki so pripravljeni odkrito pripovedovati o svojem življenju v Sloveniji in dati intervju. A sem srečala tudi takšne, ki niso hiteli z »razkrivanjem« svoje ruskosti in so se z menoj pogovarjali v slovenščini. Тo so tisti, ki že dolgo živijo in delajo v Sloveniji. Ena ženska mi je priznala, da ji je lažje govoriti po slovensko kot po rusko. Srečujem tudi takšne, ki so s Slovenci govorili po rusko. To samo potrjuje, da smo si Rusi v Sloveniji zelo različni.

»Počutim se, kot da živim tukaj sto let!« sem nedavno prebrala na Facebooku zapis rojakinje, ki je v Sloveniji preživela eno leto in o tem delila svoje izkušnje. V enem letu je v Sloveniji iz ničle organizirala svoje podjetje in ga sedaj uspešno vodi naprej. »Včasih se ujamem pri misli, da se v Slovenijo stalno zaljubljam!« Tale citat bi vzela kar za pripis k temu članku, a so zgodbe vendarle tako različne, kot so različni ljudje.

Obstajajo žalostne zgodbe. Slišim, sicer ne pogosto, a vendarle, zgodbe o ženskah, ki se poročijo s Slovencem in se potem ne uspejo »privaditi«, prilagoditi se na tukajšnjo mentaliteto. Kaj naj rečem? V vsakdanjem življenju ljudje iz ene kulture težo živijo drug z drugim. Naš veliki pesnik Majakovski je zapisal takšen verz: »Ljubezenska ladja se je razbila ob vsakdanjiku.«

Ljubljanski Rusi se pogosto zbirajo v Ruskem centru znanosti in kulture (RCZK) nasproti Mestne hiše. Tam redno poteka cela vrsta srečanj in prireditev za otroke in odrasle. Vir: RCZKLjubljanski Rusi se pogosto zbirajo v Ruskem centru znanosti in kulture (RCZK) nasproti Mestne hiše. Tam redno poteka cela vrsta srečanj in prireditev za otroke in odrasle. Vir: RCZK

So tudi takšni, ki so, ravno nasprotno, svojo boljšo polovico našli šele v Sloveniji in se uspešno spopadajo z vsakdanjimi težavami, počutijo se srečne. Spomnimo se besed, ki jih je za RBTH Slovenija pred časom zaupala balerina Margarita Isajeva:

»Pred tem so me spoznali s številnimi Slovenci, vendar z njimi nisem mogla nikoli najti skupnega jezika. Slovenci so za moj okus mogoče malo preveč trdi, moj pa je zelo mehak. Dela se, da je zelo trd, v resnici pa je zelo čustven in mehak človek. Morda je tako tudi z drugimi?..... » S svojim partnerjem, prijateljem, moškim, hodim v gore ali pa se s kolesom peljeva 60 kilometrov. Za naju to ni nič.«

»Ko se s svojim partnerjem kregava, mu taktično rečem, da gre za nesporazum kultur. Ne kregam se zelo rada, moj partner pa je zelo temperamenten. Če mu kaj ni všeč, mi takoj vrže v obraz.

»Imava zelo majhno stanovanje in nenehno me opozarja, kaj mora biti tukaj in kaj tam. Na začetku sem bila v šoku in sem razmišljala, kako sem se sploh lahko znašla v tej situaciji. Spraševala sem se, če mi bo sploh kdaj uspelo, da bom stvari pospravljala tako, kot si želi. Potem sem začela razumeti, da se moram tega lotiti z vso resnostjo. Zanj je namreč to zelo pomembna zadeva!«

Ljubljanski Rusi so povečini aktivni, ustvarjalni ljudje: so glasbeniki, igralci, slikarji, pesniki. V Sloveniji najdejo plodna tla za uresničitev svojega ustvarjalnega potenciala, hkrati pa brez dvoma prinašajo raznolikost in bogatijo kulturno življenje mesta ter države v celoti.

Rusi se srečujejo in pogovarjajo v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani, kjer potekajo številne prireditve: razstave, koncerti, prazniki in preprosto srečanja, kjer lahko vidite tako Ruse kot Slovence, ki imajo radi rusko kulturo.

Tudi otroci ruskih izseljencev v Ljubljani se ne počutijo odrezane od rodne kulture. Tukaj že mnogo let deluje ruska šola za dodatno izobraževanje, obstajajo številni krožki in razredi, kjer predavajo poklicni predavatelji iz Rusije. V istem ruskem centru lahko vsak zainteresirani obišče tečaje ruskega jezika za tujce. Jeseni bo tam svoja vrata odprl tudi Ruski muzej, ki je edinstvena elektronska platforma za spoznavanje biserov znamenitega istoimenskega muzeja v Rusiji.

V Ljubljani imajo Rusi aktivno skupnost s kulturnim centrom, dodatnimi šolami, krožki, tečaji in društvi. V prestolnici Slovenije najdemo celo dve ruski trgovini. Vir: Valerij Šarifulin/TASSV Ljubljani imajo Rusi aktivno skupnost s kulturnim centrom, dodatnimi šolami, krožki, tečaji in društvi. V prestolnici Slovenije najdemo celo dve ruski trgovini. Vir: Valerij Šarifulin/TASS

Tisti Rusi, ki se srečujejo z menoj v Sloveniji, so polni idej in načrtov! Skoraj vsak ima svoj projekt, ki je pripravljen za izvedbo. Vsi brez izjeme so zaljubljeni v Slovenijo, zadovoljni so s svojim življenjem v tej prelepi in gostoljubni državi.

Rusi kar v redu govorijo slovensko. Zlasti tisti, ki tu živijo že dolgo in so se uspešno vključili v družabno življenje. Slovenščina za Ruse ne predstavlja prevelike težave pri učenju. Toda le, če se je učijo pravilno! Če jezik osvajajo tako, »na posluh«, se seveda Rusa v slovenščini takoj »sliši«.

Rusi ne prihajajo v Slovenijo zaradi brezizhodne situacije. Pogosto so precej dobro preskrbljeni z denarjem in delom. Njihova glavna značilnost je, da so aktivni. Otroci Rusov, ki odraščajo v Sloveniji, pa se pogosto odpravljajo na študij v Rusijo, in ni zagotovljeno, da se nameravajo tudi vrniti nazaj. Morda pozneje, ko ustvarijo kariero in dobijo otroke, ko si bodo morda zaželeli ponoviti pot svojih staršev ter ponovno povezati življenje in čudovito državo, ki ji je uspelo, da je postala njihova druga domovina.