“V primerjavi s tem otrokom sem se počutil kot idiot”

Bella Devjatkina, Vir: Televizijska postaja Rossija

Bella Devjatkina, Vir: Televizijska postaja Rossija

Štiriletna Bella Devjatkina se brez težav sporazumeva v šestih tujih jezikih, seveda pa obvlada tudi materni jezik – ruščino. Kako ji je uspel takšen podvig in kaj si o tem mislijo jezikoslovci?

Po zaslugi projekta “Neverjetni ljudje” na televizijski postaji Rossija 1 je Bella oktobra postala znana osebnost. Video posnetek, na katerem deklica odgovarja na vprašanja, poje pesmice in v različnih jezikih pripoveduje o sebi, je na družbenih omrežjih nemudoma postal hit. “V primerjavi s tem otrokom sem se počutil kot idiot,“ je v enem od komentarjev zapisal neki uporabnik.

Julija Devjatkina, Bellina mama, je zatrdila, da njena hčerka ni nikakršen čudežni otrok. Njeni starši razvoju svojega otroka preprosto namenjajo ogromno pozornosti. “Vsak otrok ne potrebuje znanja sedmih jezikov, prav vsak pa se lahko nauči vsaj dva ali tri jezike,“ je prepričana Julija.

Starši Belle razumejo, da v realnem življenju deklica ne bo aktivno uporabljala vseh sedmih jezikov, saj je to preprosto nemogoče. “Ko se bo začela šola, bomo več pozornosti namenili angleščini, francoščini in kitajščini”, je povedala njena mati. “Prav tako se ne bojimo, da ji bo pri pouku dolgčas. Obvlada veščine, ki jih mora obvladati štiriletni otrok. Preprosto povedano lahko te “otroške” teme obravnava v različnih jezikih.”

Gu-gu po francosko

Mama deklice je jezikoslovka, ki že sedem let otrokom predava angleščino. Oče dela na radijski postaji NII. Julijina družina ima povprečne dohodke, razvoj hčerke pa je po njihovem prepričanju najbolj pomembna naložba.

Sprva so starši deklice hoteli, da bi Bella angleščino obvladala na ravni maternega jezika. Zaradi tega je mati s hčerko govorila v dveh jezikih in je čez dan izmenično govorila v ruščini in angleščini. Pazila je, da se jezika ne bi mešala – deklici ni dovolila, da bi med pogovorom v angleščini uporabljala ruske besede.

Ko je Bella dopolnila 10 mesecev, so starši dodali še francoski jezik. Takrat še ni znala govoriti, je pa lahko z roko pokazala na predmete, ki so jih izgovorili odrasli.

Bella je znala brati, še preden je znala govoriti. Starši so jo začeli učiti branja že s petimi meseci in to s pomočjo posebnih kartic. Primer: Ko so desetmesečni Belli pokazali napis “roka” v ruščini ali angleščini, je ona pokazala svojo roko. Do prvega leta starosti je skupaj s starši osvojila kar 60 takšnih kartic. Ko je bila stara dve leti, je že samostojno brala.

Risanke v kitajščini

Pri dveh letih je Bella že znala govoriti kratke stavke, brati pa je znala že v treh jezikih. Še preden je dopolnila tri leta, so starši v njen program dodali še kitajščino. Po besedah Julije je bila hčerka zelo zainteresirana za nov jezik. Sama je prosila, da so ji predvajali risanke v kitajščini.

Ko je bila stara tri leta in dva meseca, se je Bella ob teh štirih jezikih z velikim zadovoljstvom začela učiti še španščino in nemščino, ukvarjala pa se je tudi s plesom, violino in petjem. Kmalu zatem so dodali še arabščino. Bella se sprehaja, igra skrivalnice in bere običajne otroške knjige, le da to počne v različnih jezikih. Vse njene dejavnosti potekajo v obliki igre.  

Deklico vozijo na zabavna potovanja z naravnimi govorci, obiskuje gledališki krožek v angleščini, krožek risanja v francoščini, ure plesa v španskem jeziku, ure drsanja pa z nemškim učiteljem. Poleg tega starši redno organizirajo skupno učenje jezika s prijatelji, ki jih prav tako vzgajajo v večjezičnem okolju.

Instrument za razvoj možganov

Znanstveniki pravijo, da je sposobnost govorjenja v različnih jezikih ter prehajanje iz enega na drug jezik odvisna od interakcije različnih delov možganov. Ti se aktivirajo glede na fonetične značilnosti jezika, njegov slovnični sistem, vrstnega reda oblik in celo tona izgovorjave.

“Vsaka nova izkušnja se v trenutku zapiše v možgane, in sicer z nastankom novih živčnih povezav. Hipokampus, ki je odgovoren za spomin, stimulira rast novih nevronov. Obseg nekaterih delov možganov dobesedno raste,” pravi psihologinja Tatjana Djačenko.

“Večjezičnost pozitivno vpliva na splošni razvoj otroka, čeprav utegne povzročiti zaostanek v razvoju govora v zgodnji fazi v primerjavi z otroci, ki poznajo samo en jezik,« pravi Kira Ivanova, strokovnjakinja Inštituta za jezikoslovne študije Ruske akademije znanosti.

Potrebno je vedeti, da zgodnje učenje jezika še ne zagotavlja, da bo otrok v prihodnosti tekoče govoril v tem jeziku. »Poznam mamo, ki je do otrokovega tretjega leta s sinom govorila samo v angleščini. Trenutno ta otrok ni kos programu niti na najbolj običajni niti ne specializirani šoli,« je jasna Marina Molina, raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovne študije Ruske akademije znanosti.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.