S pomočjo umetne kože bi lahko znanstveniki prenehali s poskusi na živalih. Vir: Shutterstock / Legion-Media
Med poskusi znanstvenikov iz Sibirije se je izkazalo, da so za razvijanje umetne kože najboljše gradivo darovane celice s kožice spolnega uda – prepucija. Le-te so raziskovalci dobili v tamkajšnjih klinikah za plastično kirurgijo.
»Uporabljamo kožo, ki je pacient ne potrebuje in se odstranjuje zaradi kozmetičnih razlogov ali uroloških diagnoz,« je za RBTH pojasnil Aleksander Rusanov, doktor kemije in namestnik direktorja v podjetju Perspektiva, ki se ukvarja z razvojem umetne kože.
Razvoj je financiralo Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ruske federacije, ki je projektu namenilo okoli 537 tisoč ameriških dolarjev.
Celice prepucija se hitreje in bolj aktivno delijo v primerjavi z drugimi viri. »To nam omogoča, da celično gradivo razvijemo hitreje in v večjem obsegu,« je pojasnil Rusanov. Na dan operacije razvijalci posredujejo kirurgom posebne transportne cevi. Biomaterial hitro dostavijo v laboratorij, kjer na osnovi celice rastejo 14 dni.
Po tem procesu dobimo umetne koščke kože s površino 0,3 centimetra. Znanstveniki bi lahko razvili tudi večjo kožno tkanino, vendar so mnenja, da je ta površina povsem zadostna za testiranje parfumov, krem in mazil.
Umetna koža je povsem enaka kot človeška, le da nima nobenih pomanjkljivosti in gre za popolnoma ravno krovno tkivo. Že zdaj lahko kemiki zagotovijo 100-200 vzorcev kože na teden, za proizvodnjo pa zadoščata že dva delavca. En eksperimentalni vzorec stane okoli 16,5 dolarjev.
Po podatkih mednarodnih organizacij za zaščito živali po svetu vsako leto umre okoli 100 milijonov živali zaradi testiranja škodljivosti snovi. Najpogosteje so to kunci, ki jih med eksperimenti za nekaj tednov zaprejo v kletke, po preizkušanju njihovih reakcij pa jih navadno utilizirajo.
V znanstveni skupnosti rezultatov takšnih poskusov nimajo za povsem korektne. »Rezultatov poskusov na živalih ni mogoče v celoti prenesti na človeka, saj smo si različni in tako različno reagiramo na vplive. Naš sistem nam omogoča, da dobimo bolj verodostojne rezultate, ker delamo s celicami človeške kože,« trdi Rusanov.
Umetne kože, ki so jo razvili v Sibiriji, pa ni mogoče uporabiti za presaditev. »Biološke konstrukcije za zamenjavo poškodovane kože že obstajajo. Takšni izdelki temeljijo na celicah, vendar ne posnemajo strukture kože, še manj njeno roženo plast. V tem smislu rešujemo veliko težjo nalogo. Mi dobimo vzorce kože, ki je na dražljaje enaka po strukturi in reakcijah. Samo v tem primeru so lahko koristni za testiranje,« pojasnjuje Rusanov.Podjetje EkoBioFarm iz Moskve namerava organizirati raziskave varnosti kemičnih sredstev s pomočjo poskusnih sistemov, ki so jih razvili sibirski znanstveniki. Znanstveniki želijo vzpostaviti akreditacijski center za poskuse kemičnih izdelkov, kozmetike in zdravil s pomočjo odkritij, ki jih je razvilo podjetje Perspektiva.
Podobne rešitve obstajajo tudi drugod po svetu. Proizvajajo jih pri francoskih podjetjih EpiSkin in RHE (SkihEthic), pa tudi v podjetju EpiDerm na Slovaškem. Vendar teh izdelkov ne morejo prodajati na ruskem trgu zaradi velike razdalje.
»Na žalost uvoženi analogi ne morejo priti k nam zaradi kratke življenjske dobe, ki traja 3-5 dni. Zaradi carinskih postopkov ti izdelki po prihodu v Rusko federacijo že izgubijo svojo funkcionalnost,« je razložil Rusanov.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.