O dilemi razvijati obstoječ koncept prestreznega lovca MiG-31 ali začeti dela na razvoju nove generacije podobnih letal so razpravljali tako v krogih ruske znanstvene elite, kot tudi v ruskem parlamentu. Razprava je bila aktualna že leta 2013, po izčrpni diskusiji pa so poslanci zavzeli stališče, da je treba nadaljevati z razvojem lovca MiG-31. Sklenili so, da ne glede na njegovo starost sodobni paket posodobitev omogoča letalu učinkovito izpolnjevanje nalog zračne obrambe Ruske Federacije. Visoki gosti iz vojaških vrst se s tem niso strinjali in poudarjali, da je MiG-31 zastarel koncept, ki ga je treba nujno opustiti in začeti na razvoju nove generacije prestreznih lovcev z bistveno večjimi bojnimi zmogljivostmi.
Evolucija najboljšega prestreznika
MiG-31 je bil razvit v 70-ih letih prejšnjega stoletja s ciljem zamenjati dotedanjega prestreznika MiG-25. Osnovna zamisel je bila izdelava letala, ki bo poleg višje hitrosti dosegalo tudi večjo višino leta in imelo zadovoljive manevrirne lastnosti, kot tudi naprednejši radar. Nov koncept je vključeval še dodatnega člana posadke – navigatorja, ki bi zmanjšal obremenitev pilota. Za reševanje težav v zvezi z manevriranjem in samo nosilnostjo letala so za izdelavo novega MiG-a v znatno večji meri uporabili material na osnovi titana in posebnih aluminijastih legur. Rezultat tega je bil čvrstejši in lažji lovec, ki je imel večji doseg, kar je pri tej vrsti letal zelo pomembno. Izboljšali so tudi pogonski agregat (D-30F6), ki je letalu z maso 40 ton omogočal dosego hiperzvočne hitrosti (najvišja hitrost lovca MiG-31 znaša 3.000 km/h).
Verjetno največji uspeh pa so inženirji dosegli z namestitvijo novega radarja, čigar tehnične zmogljivosti so bile za ta čas precej impresivne. Letalo v dosegu in prestreženih ciljih enostavno ni imelo tekmeca. S tem radarjem je bil lovec sposoben na 200 in več kilometrov zaznati sovražnega bombnika, lovca pa na okoli 120 km. Istočasno je lahko sledil desetim in napadal štiri različne cilje. Za letalo so bile posebej izdelane rakete zrak-zrak dolgega dometa P-33, ki so lahko uničile cilj na razdalji do 160 km.
Po spremembi političnega vrha Ruske federacije sledijo modernizacija in popravila
V času Sovjetske zveze je v vojski delovalo okoli 500 lovcev MiG-31. Njen razpad je pogubno vplival tudi na letala, saj je bilo sredi 90-ih po nekaterih ocenah bojno sposobnih zgolj 20 % teh lovcev. Kljub težkim socialnim in gospodarskim razmeram so ruski inženirji uspeli letalo izboljšati in napraviti različico z oznako MiG-31M, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni zares zaživela. Šele kasneje so na osnovi različice MiG-31B (z možnostjo oskrbe z gorivom v zraku) razvili MiG-31BM, ki je bil nato sprejet kot osnovni standard za kasnejšo posodobitev.
Najpomembnejša zadeva v paketu BM je integracija posodobljenega radarja Zaslon-M, ki lahko lovi signale do razdalje 320 km, kar je za celih 120 km več od osnovne različice istega radarja. S to nadgradnjo lahko Zaslon-M zazna lovca na razdalji 150-200 km in več. Novi elektronski sistem omogoča istočasno sledenje do 24 ciljev, med katerimi navigator izbere najnevarnejše, nad katere potem pošlje ogenj. En MiG-31BM lahko danes namesto štirih istočasno napada 8 različnih ciljev. Za letalo so razvili raketo dolgega dometa P-37, ki ima domet do 300+ km. Ta raketa v svetu nima popolnoma nobene konkurence. Največji domet primerljive ameriške rakete zrak-zrak AIM-47 Falcon je namreč 210 km. S takšno oborožitvijo lahko MiG-31BM prestreže balistične in manevrirne rakete, s kinetično bojno glavo 79M6 Kontakt pa lahko uničuje celo sovražne satelite. Bojna patrulja, sestavljena iz štirih lovcev, lahko pokriva območje velikosti okoli 380.000 kvadratnih kilometrov (Za primerjavo: Slovenija meri 20.273 km2).
Program posodobitve lovca MiG-31 vključuje nadgradnjo dodatnih 60 letal na standard BM do začetka leta 2020. V zračne sile je tako predvidena vključitev okoli stotih posodobljenih lovcev MiG-31BM.
Ilustracija: Slobodan Đukić
Osnovni cilj – dominirati z višino in s hitrostjo
Ne glede na vse zgoraj naštete kvalitete omenjenega lovca pa ruski vojaški vrh meni, da to ni dovolj, in načrtuje njegovo zamenjavo z novim prestreznikom za velike višine PAK-DA. Ta poteza je (po mnenju avtorja teksta) logična in smiselna, ne samo za razvoj hiperzvočnega orožja, ampak tudi za nadaljnjo evolucijo zračne tehnike in oborožitve, ki bo nedvomno spremljala takšen projekt. Gre za popolnoma nov koncept letala z oznako PAK-DA MiG-41. Po besedah ekipe, ki sodeluje v projektu, bodo lastnosti novega lovca prava avantgarda v primerjavi z obstoječimi letali. Načrtovana najvišja hitrost lovca PAK-DA je okoli 4.500 km/h, kar bo omogočilo učinkovito borbo s hiperzvočnimi letali, ki bodo predstavljala hrbtenico udarnega raketnega letalstva v prihajajočih desetletjih. Zahvaljujoč hitremu razvoju programske opreme, gosti mreži orbitalnih in kopenskih sistemov zgodnjega opozarjanja je v načrtu tudi daljinsko upravljanje letala, ki bi s tem postalo brezpilotno orožje.
Poleg tega je ena osnovnih nalog narediti letalo nevidno za sovražne radarje, kar je lastnost letal pete generacije, in pa doseg višine, ki je danes zgolj ideja na papirju. To letalo tako ne bo samo prestrezalo nadzvočnih balističnih izstrelkov, pač pa bo sposobno uničevati sovražne satelite, ki krožijo v orbiti.
Njegova glavna prednost so najvišja hitrost in operativni bojni radij (doseg in višina leta), medtem ko manevrirne sposobnosti niso prioriteta tovrstnega lovca.
V kolikor bodo začeli z razvojem PAK-DA, bi letalo po mnenju stroke moralo prvič ugledati luč sveta nekje v letih 2025-2026. Sodeč po njegovih načrtovanih lastnostih bi moral biti MiG-41 dostojen naslednik svojemu predhodniku iz 70-ih. Vključen bo v sistem protiraketne obrambe, kjer bo skupaj z kopenskimi sistemi A-235 Nudolj in S-500 Prometej predstavljal obrambni branik, ki ga svet še ni videl.
Preberite tudi:
Seznam top 10 najboljših lovskih letal
Hitreje od zvoka: Potniki v nevarnosti, sovjetsko vodstvo pa na trnih
Tehnološki in elektronski čudež: Kakšni bodo ruski lovci šeste generacije