V prvih letih Sovjetske zveze znanstvenofantastični filmi niso bili preveč priljubljeni: sprva je bila glavna tema svetovna revolucija in dosežki narodnega kmetijstva, nato je prišla druga svetovna vojna. Šele od konca 50. let, ko se je začela vesoljska tekma med ZDA in ZSSR, je tema osvajanja vesolja in razmišljanja o prihodnosti postala glavni predmet filmske industrije. V 80. letih so bila ekranizirana nekatera dela sovjetskih pisateljev fantastike - Aleksandra Beljajeva, bratov Strugacki, Kira Buličeva. Danes jih z veseljem gledajo tako otroci kot odrasli. Tudi v ZDA so v obdobju od 60. do 80. let posneli veliko filmov o vesoljskem prostranstvu in življenju prihodnjih generacij. Kakšno prihodnost so režiserji tistega časa napovedovali za sovjetske in ameriške državljane? Oglejmo si primerjavo.
LUNA
Sovjetski ljudje so o vesoljskih potovanjih sanjali še preden so ta postala resničnost. Eden prvih filmov v državi o prihodnosti je bil nemi film Vesoljsko potovanje(1935), ki je napovedoval polet na Luno poleti 1946. V filmu polet organizira Vsezvezni inštitut medplanetarnih komunikacij Konstantina Ciolkovskega (znanstvenik je bil svetovalec pri filmu). Udeleženci prve lunarne odprave (ostareli profesor, ženska in najstnik) pristanejo na temni strani Lune, kjer vlada gorat relief.
V zgodbi junaki filma naletijo na problem s kisikom za dihanje, vendar uspejo najti "zamrznjene ostanke Lunine atmosfere", s pomočjo katerih rešijo problem. Skupaj z njimi se na Zemljo vrne bela mačka, ki je bila del prejšnjega eksperimentalnega poleta.
V ZDA se 1950 pojavi film Cilj: Luna (Destination Moon), ki je bil prvi barvni znanstvenofantastični film v državi. Glavna drama se odvija ob poskusu vrnitve na Zemljo, ko se izkaže, da je raketa pretežka, da bi vzletela.
Za razliko od teh dveh filmov pa Prvi človek na Luni (First men in the Moon, 1964) prikazuje eno od prvih bitk človeka z vesoljci na filmskem platnu.
So se napovedi uresničile?Delno. Človek je na Luni prvič pristal 1969, po letu 1972 pa ljudi tja niso več pošiljali. Podatkov o prebivalcih Lune nimamo.
OSVAJANJE VESOLJA
Vesoljska tekma med ZSSR in ZDA je opredelila osnovno temo filmske fantastike 60. let. Scenariji nekaterih filmov so drug drugega dobesedno posnemali. Leta 1962 so v ZSSR predvajali film Planet Bur o skupni odpravi Američanov in Sovjetov na Venero. Posadka mora zasilno pristati na planetu Bur, ta pa je poln strašnih živali, ki spominjajo na dinozavre. Film doma ni bil preveč priljubljen, je pa zato pravice za predvajanje kupilo 28 držav. Leta 1965 pa je v ZDA izšla predelana kopija tega filma z novim naslovom: Potovanje na prazgodovinski planet (Voyage to the Prehistoric Planet).
Poleg Venere so filmski fantastiki Ruse in Američane pošiljali še na Mars, Uran in v oddaljene neraziskane galaksije. V sovjetskem filmu iz leta 1967 z naslovom Andromedina meglica, ki govori o oddaljeni prihodnosti, vesoljska ladja postane ujetnica gravitacijskega polja Železne zvezde. Na vesoljski ladji lahko opazimo zanimive podrobnosti - v enem od prostorov se nahaja bazen z odskočno desko.
Strašno sliko prihodnosti prikazuje tudi film Andreja Tarkovskega Solaris (1972), ki je posnet po istoimenskem romanu Stanislava Lema. Dogajanje se odvija na napol pozabljeni vesoljski postaji, ki preučuje planet Solaris in njegov ocean, ki lahko materializira človekove najhujše spomine, članom odprave pa se zmeša. Leta 2002 je Steven Soderbergh posnel svojo verzijo te zgodbe, ki se navezuje na film Tarkovskega.
So se napovedi uresničile?Ne še. Polet na Mars načrtujejo Roskosmos, Nasa in ESA. V Rusiji so leta 2015 izvedli simulacijo poleta Mars-500, izvajajo pa tudi simulacijo pogojev bivanja na Marsu. Tudi v ZDA nekaj zasebnih organizacij ponuja simulacijo poleta na Mars: Mars One, Space X, Inspiration Mars Foundation in Marspolar.
SUPER SPOSOBNOSTI
V 23. stoletju bo kloniranje ljudi povsem običajno. Umetno ustvarjen človek, ki lahko bere misli in z razdalje premika predmete, pa je nekaj, kar bodo ljudje prihodnosti videli prvič. Vsaj tako so menili ustvarjalci sovjetskega filma v dveh delih Per Apera Ad Astra(1980), ki so ga posneli po scenariju pisatelja Kira Buličeva.
Nija, ženska, ki so jo našli na eni od uničenih vesoljskih ladij, ni sposobna le branja misli drugih ljudi, ampak se lahko tudi premika po vesolju in živi brez kisika. Ne spominja se, kdo je in od kod prihaja, ve le, da je njena misija rešiti planet Dessa.
V filmu Gostja iz prihodnosti (1985) je glavna junakinja najstnica z imenom Alisa Seleznjova iz leta 2084, ki bere misli ljudi in živali s pomočjo posebnega orodja - mielofona, ki ji ga poskušajo ukrasti vesoljski pirati. Leta 1992 so v Avstraliji posneli najstniško serijo s podobno z zgodbo - Punca jutrišnjega dne (A Girl from Tomorrow).
So se napovedi uresničile?Ne. Primeri telekinezije in branja misli ljudi so še vedno fantastika in ne realnost.
ROBOTI ANDROIDI
Uporaba robotske tehnike in umetne inteligence je ena od priljubljenih tem vseh znanstvenih fantastikov po vsem svetu, čeprav niso vsi roboti prijateljsko nastrojeni do ljudi.
V otroškem pustolovskem filmu v dveh delih Moskva-Kasiopeja/Najstniki v vesolju (1974) se najstniški kozmonavti znajdejo na planetu, kjer živijo roboti z umetno inteligenco. Roboti se nekega dne odločili, da človeška čustva škodujejo civilizaciji in so s pomočjo posebnih postopkov prebivalcem planeta odvzeli vsa čustva. Posledično so se ljudje prenehali razmnoževati in na planetu jih ni ostalo več veliko. Nekaj preživelih pošilja signale proti Zemlji v upanju na pomoč, te pa prestrežejo sovjetski šolarji.
V tem obdobju pa ameriški gledalec v filmu Terminator (1984) vidi popolnoma drugačnega robota - kiborga, ki je v leto 1984 prišel iz leta 2029. Njegov cilj je ubiti Saro Connor, nerojeni sin katere bo zmagal v vojni med človeštvom in stroji. V naslednjem delu iz leta 1991 se robot poboljša in stopi na stran dobrih. In se zna celo nasmehniti.
So se napovedi uresničile?Delno. Marca leta 2017 je nekaj robotov androidov v Moskvi ženska raznašalo cvetje, bralo poezijo in dajalo komplimente. Drug ruski robot FEDOR (Final Experimental Demonstration Object Research) bo leta 2021 poletel v vesolje. Na Japonskem roboti androidi že delujejo kot pomočniki na razstavah. V mnogih drugih državah pa ustvarjajo vojaške robote.
PRIPOMOČKI
V skoraj vseh ameriških in sovjetskih fantastičnih filmih napovedujejo široko uporabo videopovezav. Prototipi programov Skype in FaceTime so bili prikazani v filmih Andromedina meglica, Bil sem popotnik sonca (1959) Vesoljska odisejada (2001) ter mnogih drugih.
Prizor iz Vesoljske odisejade:
Sredi 20. stoletja so bili računalniki ogromni in okorni, uporabljali pa so se samo pri delu. Ne glede na to pa lahko v nekaterih futurističnih filmih opazimo osebne računalnike, ki so bili takrat povsem nepredstavljiva stvar. V filmu Andromedina meglica na delovni mizi glavnega junaka lahko gledalec opazi dve brezžični napravi in nekaj, kar je zelo podobno današnjemu prenosnemu računalniku.
V filmu Per Aspera Ad Astra lahko opazimo še en zanimiv pripomoček - pametne ure za vzpostavljanje povezave. Danes ni to nič posebnega. Še manj pa v 23. stoletju.
Za razliko od ZSSR so v ZDA sanjarili o osebni televiziji. Že leta 1949 so v filmu Hiša jutrišnjega dne (The House of Tomorrow) prikazali televizijo s tremi ekrani: za gospodinje, za otroke in podjetnike. Ustvarjalci filma Nazaj v prihodnost 2 (Back to the Future 2, 1989) so menili, da se bodo ljudje leta 2015 imeli možnost na ekranih spremljati nekaj različnih programov in gledati filme s pomočjo očal za virtualno realnost. Film je napovedal tudi razširitev 3D filmov.
So se napovedi uresničile?Pa še kako! Pri večerji vsi sedijo s pametnimi telefoni v rokah. Še malo pa bomo k pametnim telefonom dodali Google Glass.
URBANI PREVOZ
Med ustvarjanjem futurističnih filmov so scenaristi in režiserji dobro premislili tudi okolje, ki obdaja filmske junake. V prihodnosti nas tako čaka življenje v prepolnih mestih z nebotičniki, zapletena cestna križišča in leteči avtomobili.
Že leta 1935 so sovjetski filmarji predvideli enotirno železnico.
V že omenjenem sovjetskem filmu Planet Bur se prvič pojavi avtomobil s antigravitacijskim motorjem, nekaj podobnega pa lahko vidite tudi v Vojnah zvezd ali v filmu Nazaj v prihodnost 2.
Ameriški scenaristi so si za filmske junake izmislili posebno vrsto prevoza - avtomobile brez voznika. Se spomnite, kako v filmu Popolni spomin (Total recall, 1990) junak Arnolna Scwarzeneggerja poskuša objasniti robotu taksistu, kam naj ga odpelje?
So se napovedi uresničile?Skoraj. V veliko mestih obstajajo cestne povezave na več ravneh, obstaja tudi enotirna železnica in samovozna prevozna sredstva. Prve avtomobile brez voznikov že testirajo ruska in tuja podjetja. Počakati moramo še, da začnejo ti leteti - in takrat lahko pozabimo na gnečo. Vsaj na Zemlji.
Preberite še:
»Odštekani« sovjetski projekti: znanstvena fantastika ali fantastična znanost?
Roskosmos in NASA v skupni misiji na Venero
Orožje sodnega dne: Roboti in umetna inteligenca v ruski vojski