Mig-29: vojaški stroj, lačen zračnega boja od blizu

Pilot je takoj občutil neverjetno moč in obenem lahkotnost upravljanja letala glede na predhodnika (MiG-21). Prototip je lahko izvajal manevre, ki so bili do takrat praktično nemogoči. Šest let po prvem poletu se je že začela masovna proizvodnja letala MiG-29, ki je s tem postal osnovni lahki lovec sovjetskega letalstva. Po ocenah naj bi bilo vsega skupaj izdelanih 1.600 teh letal, skupno pa ga uporablja 25 držav.

Letalo, s katerim ni dobro zobati češenj v zračnem boju

Glavna naloga novega letala je bilo ustvarjanje lokalne zračne premoči, najpogosteje nad posameznimi deli fronte – karakteristika, h kateri so pripomogle izkušnje iz druge svetovne vojne, kjer se je frontna linija razprostirala preko več tisoč kilometrov. Medtem ko so naloge strateškega karakterja v glavnem v domeni lovcev Su-27 in njihovih derivatov, je MiG-29 glede na svoje tehnične lastnosti vezan bolj na bližnji bojni radij – njegova naloga je zavarovati kopenske enote pred sovražnimi letalskimi napadi, kot tudi interveniranje proti sovražnim izvidniškim letalom in brezpilotnikom.

Lahki lovci, kot je MiG-29, so navadno bazirani v bližini fronte, na letališčih, ki imajo kratke vzletno-pristajalne steze in so manjša od običajnih letališč. Gre torej za letalo, ki je vzdržljivo, robustno in prilagojeno na minimalno vzdrževanje. Lahko bi celo rekli, da je MiG-29 med lovskimi letali nekaj podobnega kot je AK-47 med jurišnimi puškami.

Sergej Bobiljev/TASS

»Devetindvajsetico« poganjata dva motorja RD-33, ki dajeta potisno moč 17.000 kg na sekundo, kar je več kot dovolj za letalo tega tipa, ki v povprečju tehta okoli 15 ton. Lovec lahko razvije hitrost do 2.450 km/h, ob tem pa izvaja širok spekter zahtevnih bojnih manevrov, ki so nepogrešljivi v zračnem bojevanju.

Njegove manevrirne sposobnosti so dobro znane tudi na zahodu. Ob Natovem napadu na ZR Jugoslavijo in koalicijskem napadu na Irak, je bilo pilotom naročeno, da proti MiG-om izstreljujejo večje število raket srednjega in dolgega dometa. Lastnost lovca MiG-29, ki je pri zahodnih pilotih še posebej cenjena, pa je njegova sposobnost hitre spremembe smeri in splošna gibčnost v zraku, kjer ga je zelo težko zadržati v vidnem polju. Boji na kratkih razdaljah enostavno niso prišli v poštev. Za zahodne pilote je bila še posebej nevarna raketa kratkega dosega P-73, ki je še dandanes konkurenčnejša od zahodnih analogij. Glavna hiba devetindvajsetice je bila njena avionika, ki je bila v primerjavi z zahodnimi lovci zastarela. Veliko vlogo je odigrala tudi številčna premoč zahodnih letal, saj je običajno nad enega ali dva MiG-a priletelo med 10 in 15, včasih tudi do 20 sovražnih letal.

MiG-29

Vadim Savecki/Global Look Press

Koncern MiG predstavil novo letalo 4++ generacije

V ZSSR in kasneje v Rusiji je bilo izvedeno okoli dvajset posodobitev tega letala. Naj omenimo nekaj primerov: MiG-29UB, ki je z enega prešel na dva člana posadke, MiG-29M, ki je poleg lovskih nalog usposobljen tudi za napade na zemeljske cilje (opremljen z raketami zrak-zemlja), pa MiG-29OVT z izboljšanimi manevrirnimi sposobnostmi preko posodobitve motorja in nenazadnje MiG-29K, ki predstavlja mornariško različico s poklopnimi krili, ki je prilagojena za letalonosilke. Sodobna letala na osnovi MiG-29 se ponašajo z napredno oborožitvijo, posedujejo precej kakovostnejšo avioniko, navigacijo in komunikacijske sisteme od osnovne različice.

Najnovejša modernizacija letala je večnamensko bojno letalo MiG-35C, ki je bil javnosti prvič predstavljen na letošnjem sejmu MAKS-2017. Gre za lovca, ki je popolnoma predelana verzija originala, sploh kar se tiče avionike. Opremljen je z radarjem Žuk-A, ki ima aktivno fazno antensko rešetko, ki lahko sledi do tridesetim ciljem hkrati in istočasno intervenira proti šestim izmed njih. Poleg povečanja bojnih sposobnosti samega radarja nova fazna rešetka omogoča in povečuje maksimalni domet radarja pri zaznavanju zračnih in kopenskih ciljev v primerjavi z obstoječimi modeli (do 300 km, ko gre za večji cilj, npr. bojno ladjo in do 160 km, ko gre za manjše cilje velikosti drugih lovcev).

Tukaj je tudi digitalni trikanalni elektronski sistem daljinskega upravljanja. Digitalno elektronsko upravljanje leta pilotu precej olajša delo. Pilot se tako na primer ne rabi obremenjevati s faktorji, kot je meja vzdržljivosti strukture in največji kot napada. Za povečanje najvišje hitrosti in izboljšanje manevrirnih sposobnosti je zadolžen posodobljen pogonski agregat RD-33MKVMeduzaz vektorskim potiskom, ki je močnejši in varčnejši od prejšnjih različic. Poleg visokih manevrirnih sposobnosti ti motorji zagotavljajo najvišjo hitrost 2.560 km/h. Opravljene so bile tudi posodobitve novega pasivnega elektronsko-optičnega kompleksa in pilotovega vizirja. Nova različica MiG-29C ima tudi povečano nosilnost bojnih sredstev, večjo kapaciteto rezervoarjev z gorivom, stroški vzdrževanja pa so znatno nižji. Na koncu so še elementi »stealth« tehnologije, ki letalo uvrščajo v generacijo 4++.

Potencialni kupci so medtem že izkazali veliko zanimanje. Poseben interes so izkazale države, ki imajo v svojih arzenalih starejše verzije lovcev MiG-29. Na prvem mestu je Indija, sledijo pa ji številni »tradicionalni« kupci ruske opreme.

Dejansko skoraj ni razlike med letalskimi zmožnostmi novega MiG-a in Su-35S, medtem ko so stroški vzdrževanja 2,5-krat nižji od starejših različic. Serijska proizvodnja tega letala bo predvidoma stekla v naslednjih dveh letih.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.