Na Jamalu se nahajajo doslej nevidene zaloge energentov, zato strokovnjaki menijo, da so bogastva z Jamala dovolj velika, da lahko prehranijo celo Rusijo za najmanj 100 let. Znanost počasi raziskuje znanje staroselskih narodov s Severa. V naslednjih 50 letih lahko to območje postane glavni vir energentov in ključni prometni vozel. Ruska vlada namerava na polotoku Jamal, na ruskem skrajnem severu, zgraditi mednarodni inovacijski center za preučevanje Arktike.
Zakaj je potreben takšen center? Po napovedih naj bi Arktika že čez 50 let postala eden od osnovnih virov energentov in ključni prometni vozel na planetu. Vendar pa smisel arktičnega vprašanja presega le vrednost nafte ali plina, ki bi ga lahko tukaj načrpali. Neodgovoren odnos do Arktike lahko namesto globalnih prednosti prinese globalne težave.
Vse to je pogojeno z burnim gospodarskih razvojem regije. V naslednjih 10 letih načrtujejo gradnjo prave prometne infrastrukture, saj imajo kraji skrajnega ruskega severa zelo skopo prometno mrežo.
Aktivno črpanje podvodnih bogastev Arktike se bo verjetno začelo v bližnji prihodnosti in Rusija se intenzivno pripravlja na ta korak. Potrebujejo veliko več strokovnjakov za arktično celinsko polico, kot jih trenutno sploh obstaja, sploh ker morajo v pogojih podnebnih sprememb vsako gradnjo nujno spremljati znanstvene raziskave. Le tako lahko zagotovijo ohranitev narave in izgradnjo objektov z dolgo življenjsko dobo.
Pri vsem tem je v središču pozornosti ravno Jamal, saj je jamalsko območje naravni znanstveni laboratorij. Tukaj se namreč nahaja največja količina materiala, povezanega s težavami večno zmrznjenih tal.
Oblast Jamalsko-Neneckega avtonomnega okrožja je skupaj z Mednarodno zvezo za preučevanje večno zmrznjenih tal v Salehandru pred leti organizirala veliko konferenco, na kateri je sodelovalo več kot 600 znanstvenikov iz 35 držav sveta. Glavna posebnost te konference pa je bila ta, da se je je udeležilo tudi ogromno mladih ruskih raziskovalcev večnega ledu. Ti mladi so lahko bili del tega dogodka zahvaljujoč štipendijam, ki jih je nudilo okrožje in v prihodnosti bodo imeli polne roke dela.
Itar-Tass
Reševanje težav s črpanjem priobalnih nahajališč je še pred njimi, na arktičnem kopnem pa že ta trenutek obstaja vrsta težav. Ena od njih je neprestano taljenje zmrznjenih tal. V Norilsku (Republika Komi) se je zrušilo 300 stavb, ker se je zmrznjena zemlja spremenila v kašo. Rusija ni edina država s to težavo, z njo se srečujeta tudi Aljaska in Kanada.
Dejstvo, da arktična tla vsebujejo velike količine nafte in plina, ima tudi svoje posledice. Predsednik Zveze za preučevanje večno zmrznjenih tal, pojasnjuje: "Ko se tla začnejo topiti, se začne ogljikov dioksid sproščati iz tal. Ne vemo še, kako kritična bo ta situacija. Po eni od hipotez, se bo sproščalo vedno več tega plina in zato bo ozračje vedno toplejše. Toplejše kot je, več dioksida se sprošča. Takšna situacija lahko vpliva na podnebje celega sveta, ne zgolj na regije z zmrznjenimi tlemi."
Pred nekaj leti so ruski znanstveniki v zmrznjenih tleh odkrili bakterije, ki so tu preživele milijon let in jih uspeli oživiti. To so paleobakterije Bacillus sp. Mikrobiologi sprva niso verjeli, da je to možno in so trdili, da lahko DNK "spi" največ 10 tisoč let. Bakterije so poslali na raziskave v nekaj držav sveta, ki so potrdile odkritje ruskih znanstvenikov: organizem je živ. Najbolj zanimivo pa je to, da imajo te bakterije sposobnost podaljševanja človeškega življenja.
Nafta, plin, diamanti in zlato sploh niso največje bogastvo večno zmrznjenih tal. Nove raziskave počasi potrjujejo to, kar staroselski narodi skrajnega severa vedo že od nekdaj: Arktika daje življenje.