Analiza: Primerjava topov ameriških in ruskih jurišnih helikopterjev

Slobodan Đukić
Ameriški AH-64D Apache Longbow in ruski Mi-28N Nočnoj ohotnik sta velika tekmeca na svetovnem orožarskem trgu, pa tudi potencialna nasprotnika v oboroženem spopadu.

Oba jurišna helikopterja sta oborožena z avtomatskim topom kalibra 30 mm, ki je nameščen na spodnji strani nosilne platforme. Ker gre za topova istega kalibra, večina ljudi misli, da so tudi njune tehnične lastnosti podobne, če ne celo enake. Pa je res tako?

 

Helikopterski top M230

Ameriški Apache ima nameščen top, ki je bil narejen na osnovi letalskega 20-milimetrskega topa. Gre za M230, ki ga je posebej za potrebe jurišnih helikopterjev izdelalo podjetje Hughes Helicopters.

M230 po svojih lastnostih spada med lahke in kompaktne topove. Top tehta 55 kg, njegova kadenca pa znaša 625 nabojev na minuto. Učinkovit domet je okoli 3.000 m. Opažene slabosti tega orožja so omejena funkcionalnost pri intenzivnejši uporabi in relativno nizka efektivnost projektilov ob preboju (glede na kaliber).

Karakterističen minus topa je pregrevanje cevi. Njegova vroča in kratka cev precej zmanjšuje natančnost. Raztros projektilov je kompenziran s povečanim nabojnikom v katerem je prostora za od 300 pa vse do 1.200 nabojev, odvisno od konfiguracije oborožitve oz. ciljev bojne misije.

Avtomatski top М230 kalibra 30 mm na ameriškem helikopterju AH-64D „Apache Longbow“.

Po izstreljenih 250-300 nabojih se mora cev zelo hitro ohladiti. Top je tudi precej dovzeten na neugodne podnebne razmere, kot je recimo puščavsko okolje. Praksa je pokazala, da je top mogoče učinkovito uporabljati samo z usmerjenimi kratkimi rafali, saj v nasprotnem primeru lahko pride do prevelikega pregrevanja, kar močno zniža natančnost ognja ali privede celo do zastoja projektila v cevi.

Upanje na izboljšave je helikopterskim posadkam vlila uvedba prebojno-zažigalnih nabojev M798 v topovski bojni komplet. Pričakovanja niso bila uresničena, saj se je visoka stopnja rotacije v zraku tovrstnih nabojev izkazala za negativno pri uničevanju oklepnih ciljev. Ameriški razvijalci so poskušali ta problem rešiti z uvedbo posebne oblike naboja, ki pa je le neznatno izboljšala njegovo učinkovitost. Projektil M798 je zmožen prebiti 25-milimetrski oklep pod kotom 60 stopinj na razdalji 500 m, kar se je v praksi pokazalo kot nezadostno.

 

Helikopterski top 2А42

 Ruski razvijalci so se odločili, da na svoje helikopterje namestijo precej večji top, ki se po tehničnih lastnostih precej razlikuje od zgoraj opisanega ameriškega M230. Model avtomatskega topa 2A42 je nameščen na oklepnih vozilih BMP-2 in BTR-90. Njegova masa je skoraj dvakrat večja od ameriškega »kolega« in znaša 114 kg.

 Poleg večje mase in volumna ima ta top tudi intenzivnejši trzaj, ki vpliva na sam helikopter. Ruski razvijalci so ta problem predvideli in ga tudi uspešno rešili z integracijo posebne »gondole«, tako da trzaj ne zmanjšuje natančnosti ognja in ne omejuje manevrskih sposobnosti helikopterja. Top 2A42 je montiran na podtrupno gondolo HPPU-28, ki se nahaja na nosnem delu in izboljšuje stabilnost helikopterja med letom. Gondola topu tudi dovaja naboje. V enem prekatu se nahajajo prebojno-zažigalni, v drugem pa visoko eksplozivni projektili, ki se uporabljajo proti živi sili in lahki oklepni tehniki.

Avtomatski top 2А42 kalibra 30 mm na ruskem helikopterju Mi-28N

 V odnosu do ameriškega konkurenta ima ruski top precej boljše tehnične lastnosti. Tako je na primer težji in hitrejši že sam projektil – izhodna hitrost krogle znaša namreč 980-1.120 m/sek, medtem ko pri ameriškem topu le-ta znaša 805 m/sek. Njegov koristni domet znaša 4.000 m, kadenca ognja pa 800 projektilov na minuto. Prebojno-zažigalni projektil 3UBR8, ki se nahaja v bojnem kompletu ruskega topa, lahko z razdalje 1.000 m prebija 30-milimetrske homogene oklepne plošče pod kotom 60 stopinj.

 Razen zgoraj opisanih lastnosti top 2A42 za razliko od M230 prav tako nima težav s pregrevanjem cevi. Brez kakršnihkoli težav lahko deluje v avtomatskem režimu in praktično takoj izstreli vseh 250 projektilov, ki se nahajajo v njegovem nabojniku. Takšen način streljanja je sicer v realnih okoliščinah praktično neobstoječ. Mnogo pomembneje je, da lahko operater izbira med različnimi vrstami projektilov.

 Zahvaljujoč boljšim balističnim sposobnostim projektilov, kot tudi možnosti izbire med njihovimi različnimi vrstami lahko Mi-28N Nočnoj ohotnik (Nočni lovec) v primerjavi s svojim ameriškim konkurentom s precej manjšim vložkom bolj učinkovito opravi s sovražnimi elementi. Po različnih ocenah strokovnjakov, lahko projektil izstreljen iz topa 2A42 napravi 3-4-krat več škode, kot rafal iz topa M230.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: