Ruski spletni medij rg.ru (povezava v ruščini) piše, da sta si omenjeni sredstvi obrambe v večji meri različna, tako po svojem osnovnem namenu kot po tehnično-taktičnih zmožnostih. Glavna naloga ruskega Triumfa je boj proti sovražnikovemu letalstvu, manevrirnim raketam in brezpilotnim letalom, THAAD pa je v prvi vrsti narejen za obrambo zračnega prostora pred napadi raket majhnega in srednjega dometa.
Po znanih informacijah lahko ameriški sistem prestreže cilj na višini 150-200 km, medtem ko je ruski omejen na višino 30 km. V praksi ta razlika pri vertikalnem dometu ne igra večje vloge. Nekdanji namestnik poveljnika ruskih Vojaških zračnih sil, general-polkovnik Ajteč Bižev, pojasnjuje: "V območju izvajanja aktivnih bojnih operacij se bo protiraketna obramba soočila s cilji na višini, ki ne presega 30 km. Tisti, ki se nahajajo v vesolju, so povsem nepomembni."
Reuters
Po navedbah ameriških avtorjev je osnovna prednost Triumfa pred sistemom THAAD horizontalni domet njegove rakete. Raketa 40N6E lahko prestreže sovražnikov cilj na razdalji do 400 km, medtem ko je pri ameriškem sistemu ta omejena na 200 km. Poleg tega lahko lansirna enota Triumf izstreli rakete v radiju 360°, medtem ko je THAAD omejen le na 90° po horizontali in 60° po vertikali. Razlikujeta se tudi po zmožnostih radarsko-opazovalne postaje: tista v sistemu THAAD lahko odkrije cilj na razdalji do 1000 km, medtem ko ruski radar pokrije le razdaljo 600 km.
Ogromne razlike v ceni
Sistema imata tudi precej različno ceno. Ameriški sistem je hudo draga igračka, saj zgolj ena baterija tega sistema, sestavljena iz 6 lansirnih enot s 48 prestreznimi raketami, stane vrtoglavih 2,3 milijarde dolarjev. K tej ceni je treba prišteti še 574 milijonov za radar, brez katerega ta sistem ne more delovati. Po drugi strani pa en cel divizion ruskega kompleksa S-400 Triumf z 8-10 lansirnimi enotami s skupno 32-40 raketami stane "le" 500 milijonov dolarjev.
Mihail Mokrušin / Sputnik
Nevarne blokade
Obstaja pa še ena resna zanka pri uporabi ameriškega sistema, na katero mora biti Savdska Arabija zelo pozorna: sistem lahko uporabite le proti omejenemu številu ciljev. Ameriški konstruktorji so sistem sprogramirali tako, da ne more napadati zračnega orožja ameriškega porekla. Preprosteje rečeno, sistem razpolaga z velikim številom blokad, ki so lahko zelo nevarne. "Na primer, F-16, ki se nahaja v jordanskih silah, je sprogramiran tako, da ne more delovati proti F-16, ki ga ima Izrael. Napadalsko-navigacijski sistem tega letala ne dovoljuje izstrelitve rakete na izraelskega lovca, ki lahko iz danes na jutri postane sovražnikovo letalo. Nekaj takšnega obstaja tudi v sistemu THAAD. Ko govorimo o S-400, takšnih blokad ni. Ta uničuje vsak leteč objekt, ki se znajde na radarju operaterja, ta pa mora le pritisniti na gumb za izstrelitev," izpostavlja vojaški analitik Mihail Hodanerok.
Zakaj po mnenju nemških medijev ves svet kupuje sistem S-400?