Sredi januarja so inženirji ruskemu predsedniku prvič predstavili nadgradnjo strateškega bombnika Tu-160. Naslovnice medijev pa je nato bolj kot sam polet zapolnila izražena Putinova želja po razvoju nadzvočnega potniškega letala, ki bi temeljil na tehnologiji, ki je bila uporabljena pri nadgradnji omenjenega bombnika.
Vodja podjetja OAK (v prevodu: Združeno letalsko podjetje) Jurij Sljusar pravi, da so pri njih že izdelali načrt za takšno letalo in da bi lahko vanje vključili še elemente novega bombnika. Na novinarsko vprašanje o izgledu novega letala zaenkrat sicer še ni odgovora.
Beli labod
Tu-160 je najmočnejši nadzvočni bombnik in raketnaplatforma v zgodovini ruskega vojnega letalstva. Po Putinovih besedah bo Rusija naredila 10 teh letal, od katerih bo posamezno stalo približno 267 milijonov dolarjev. Vojaški strokovnjaki pravijo, da letala ne bodo služila samo odvračanju nevarnosti, ampak tudi vsakodnevnim operacijam ruskega obrambnega ministrstva.
"Izraz raketna platforma poudarja kapaciteto bombnika, da lahko nosi tako jedrske kot konvencionalne manevrirne rakete, vključno z novo generacijo manevrirnih raket dolgega dosega H-101 in H-555," je povedal vojaški analitik Viktor Litovkin.
Po njegovih besedah bo letalo lahko nosilo tudi rakete H-55SM z možnostjo vnaprejšnje nastavitve koordinat ciljev.
"Tu-160 lahko nosi katerikoli tip jedrskih ali konvencionalnih bomb: oklepnoprebojne, betonskoprebojne, kasetne, pomorske idr., skupna masa ubojnih sredstev pa lahko znaša do 40 ton," je še dodal strokovnjak.
Tu-160 ima hipotetično kapaciteto za 150 potnikov, vendar bo javnost morala na prvo civilno različico letala počakati še nekaj let.
Potniški "bombnik"
V sovjetskih časih je civilno letalstvo že imelo podoben prototip nadzvočnega letala – to je bil Tu-144. Kot pa pravi profesor na Akademiji vojaških znanosti Vadim Kozjulin, je bil strateški bombnik povsem neprimeren za potniško letalo.
"Tu-144 je bil zelo potraten; potreboval je posebno vzletno stezo in izdatno vzdrževanje, poraba goriva pa je bila precej velika. Visoke stroške uporabe so kompenzirali s ceno vozovnic, ki je bila nekje na ravni mesečnega dohodka povprečnega sovjetskega državljana," je povedal. V kolikor bodo prototipi uspešni, je načrtovana proizvodnja nekje med 10 in 15 letal – kar bo nedvomno vplivalo na ceno vozovnice tudi pri tem projektu.
"S takšnim letalom bodo leteli arabski šejki, državni vodje in upravniki mednarodnih podjetij v energetskem sektorju, kot npr. Gazproma ali Tatnefta," je še dodal Kozjulin. Še več – za razvoj potniškega Tu-160 bo potrebnih nadaljnjih 7-8 let. Po mnenju Kozjulina je to "Nekaj takega kot preurediti tank v traktor." Sicer bi bilo za potniško letalo možno uporabiti nekaj elementov Tu-160, kot recimo trup ali motorje, vendar bi notranjost letala bila potrebna popolne preureditve.
"Vojaški predstavniki so asketski ljudje. Rakete in bombe ne potrebujejo udobja. Tukaj gre pa za drugačen projekt, drugačne stroške, oblikovanje itd. Strateški bombniki so zagotovo vrh letalskega inženiringa in nosilci najsodobnejše tehnologije, vendar pa so hkrati popolnoma neekonomični in neprimerni za civilni trg," je svoje misli zaključil strokovnjak.
V zgodovini ruskega in sovjetskega letalstva je bilo kar nekaj projektov, ki zaradi različnih razlogov niso dočakali svojega dne. Predstavljamo nekaj izmed njih.