V Arktično armado bo prišla nova zver: Smerč v ledenih barvah

Mogoč izgled arktične različice večcevnega metalca raket Smerč kalibra 300mm na platformi DT-30PM Vitjaz

Mogoč izgled arktične različice večcevnega metalca raket Smerč kalibra 300mm na platformi DT-30PM Vitjaz

Slobodan Đukić
Ena lansirna enota bo imela kapaciteto 12 raket kalibra 300 mm, skoraj enotonska raketa bo lahko poletela do 120 km daleč. Salva iz ene lansirne enote bo trajala manj kot 40 sekund, 12 raket pa bo lahko pokrilo površino 672.000 m2.

Novonastale ruske arktične brigade bi lahko v relativno bližnji prihodnosti dobile okrepitev v obliki posebnih različic večcevnih metalcev raket Grad in Smerč, ki bi jih uporabljali na mobilni platformi s superprehodnimi goseničnimi vozili DT-30PM Vitjaz, primernimi za premagovanje ekstremno težkih terenov, debele snežne odeje, snežnih zametov in težko prehodnih močvirnatih predelov, ki jim običajna vojaška tehnika ni kos. Ruski vojaški strokovnjaki so prepričani, da takšna mobilna platforma dramatično izboljšuje splošno mobilnost teh sil in tako tudi bojni potencial artilerijskih enot v ruskih arktičnih silah.

Z mobilnostjo na neprehodnem in surovem terenu, kot ga najdemo na skrajnem severu, so dodobra zaposleni ruski vojaški konstruktorji. Za tako težke pogoje se je za najboljšo izkazal DT-30PM Vitjaz, večnamenskem vozilu z gosenicami z izjemnimi lastnostmi glede prehodnosti po najtežjih terenih, a hkrati stabilnostjo in nosilnostjo, ki omogoča integracijo raketnih sistemov, kot so 300-milimetrski Smerč, sistem protizračne obrambe Pancir-SA in raketni Tor-M2DT. Rešitev inženirja Konstantina Oskolkova omogoča, da »Vitez« navkljub svoji masi skoraj 30 ton na tla izvaja pritisk zgolj 0,3 kg/cm2, zato je primeren za premagovanje terenov, ki so na prvi pogled nepremagljivi.

Tor-M2DT

To vozilo je bilo sicer konstruirano pred 30 leti, a doživlja neprekinjene modifikacije. Ima pogon na gosenice in ima dva spojena odseka, povezana s kardansko gredjo. Poganja ga dizelski motor s 710 KM, ki lahko vozilo s polnim tovorom (maksimalna nosilnost 30 ton) premika s hitrostjo do 40 km/h, kar je zelo visoka številka za pogoje Arktike. V zadnji različici so ustvarjalci Vitjaza stroj spremenili v praktično bojno blindirano platformo, na katero je mogoče montirati orožje – gre za modifikaciji DT-30PM-T1 in DT-30PM-T2, posebej projektirani za nameščanje protiletalskih sistemov krajšega dometa Pancir in Tor.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Na podlagi takšne mobilne platforme visoke prehodnosti DT-30PM sedaj konstruktorska ekipa iz Išimbaja s polnim zagonom razvija še posebno različico, ki bo omogočala integracijo bojnih modulov z večcevnimi raketnimi lanserji, identičnimi sistemoma Grad (Tornado-G) in Smerč (Tornado-S). Po trenutni predpostavki bo v sprednjem delu sistem vodila posadka (kapaciteta 4-7 potnikov), v zadnjem odseku pa bodo montirani lansirniki raket z vsemi pripadajočimi elementi. Po lastnostih »arktično« artilerijsko raketno orožje ne bo zaostajalo za standardnimi modeli. Arktična bojna skupina bo tako bistveno povečala svojo udarno moč in dobila možnost za samostojno izvajanje najtežjih vojaških operacij.

Pancir-SA

Arktična bojna skupina je sestavljena iz dveh motorno-strelskih brigad. Gre za specifične formacije, usposobljene za najtežje naloge v pogojih na Arktiki. Primerno vremenskim razmeram in težko prehodnim terenom imata brigadi specializirano bojno in transportno tehniko. Skupna moč teh brigad je ocenjena na okoli 6.000 dobro treniranih in opremljenih ljudi. Posamezno brigado v glavnem predstavljajo trije motorno-strelski bataljoni, opremljeni z MT-LB, MTLBT, MTLB-VMK, DT-10, DT-30, TTM-1901 Berkut, ter ojačane izvidniško-diverzantske sestave, en tankovski bataljon s tanki T-72B3, tri artilerijske divizije (2S3 Akacija, BM-21 Grad, Nona-K), dve diviziji protizračne obrambe, inženirski bataljon, čete za izvidništvo in elektronsko bojevanje (Orlan) ter čete jedrske, biološke in kemične zaščite.

Poleg teh dveh bataljonov je tu še 61. samostojna brigada mornariške pehote, znana pod vzdevkom »Beli medvedi«, z okoli 3.000 ljudmi, razporejenimi v štiri desantno-jurišne bataljone, poseben izvidniško-desantni bataljon in oklepno-mehanizirani bataljon. Poleg teh bataljonov brigada razpolaga z artilerijsko-raketnimi sredstvi in ima tudi močno protizračno obrambno komponento, ki ščiti zračni prostor nad območjem njene operativne odgovornosti.

Preberite še: Stražarji Arktike, s katerimi bo Rusija branila svoje skrajne severne meje

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke