Priprave na ofenzivo
Za ta namen je bila v relativno kratkem času zbrana izrazito ofenzivna bojna grupacija na ravni divizije iz 10.000 najelitnejših sirskih borcev.
Vzhodna Guta je praktično od začetka vojne v rokah sil, ki se borijo proti zakonitim oblastem v Damasku in sirski vojski. V preteklih vojnih letih je to območje zasedlo več tisoč terorističnih borcev. Zaradi gostote poseljenih krajev na območju Vzhodne Gute je nastalo čvrsto oporišče, od koder je ogrožena tudi sama prestolnica. Ozemlje je bilo nedavno v več časovno in prostorsko omejenih operacijah sirske vojske in zaveznikov v veliki meri izolirano in močno obkoljeno. Nadaljnji napredek do dokončnega zloma te teroristične enklave pa predstavlja težko nalogo, saj so si teroristi v zadnjih letih tam zgradili zelo čvrste obrambne položaje, povezane z labirinti podzemnih hodnikov.
Tamkajšnje formacije so tudi zelo dobro oborožene z velikim številom raketometov in protitankovskih sistemov različnega porekla. Med ruševinami je veliko število ostrostrelcev, poseben problem predstavljajo urbane bojne skupine, ki so zelo mobilne in »do zob« oborožene z vsem mogočim. Skoraj vsi obstoječi koridorji so minirani, po ruševinah so mnoge mine presenečenja. Med temi skupinami je prisoten tudi dejavnik radikalnega verskega fanatizma, ki daje borcem vztrajnost v boju, na sprednje linije obrambe sirske vojske se neredko izvajajo tudi samomorilski napadi. Ostajajo utemeljeni sumi, da je v vrstah terorističnih sil tudi dober del strokovnjakov iz tujih vojaško-obveščevalnih struktur, ki jim je obstoječi konflikt v velikem interesu. Z indoktrinacijo, usposabljanjem in vodenjem ekstremistov naj bi dosegli pogoje za vsesplošni napad na Damask in likvidacije zakonite oblasti na čelu z Bašarjem al Asadom.
V luči zapletenih razmer na Bližnjem vzhodu sirsko vodstvo z zavezniki resno preučuje tudi vprašanje te enklave v Vzhodni Guti, ki lahko že danes ali jutri ustvari velike probleme za sirsko vojaško in politično vodstvo ter ogrozi sam Damask. Ni dvoma, da si teroristične sile in tuji sponzorji, ki skupinam prispevajo tudi svoj kader, veliko obetajo od prostora Vzhodne Gute, ki lahko v primeru neugodnega razvoja dogodkov za sirsko vojsko lahko spremeni v strateško odskočišče za »blitzkrieg« na Damask in preobrat v vojni.
»Tigri«, ruski strokovnjaki in tehnologija
Sodeč po poročilih s terena se je sirska vojska odločila, da postavi piko na i tej zgodbi. Informacije iz različnih virov govorijo o prihodu enot elitne divizije Tiger s severa in vzhoda države, ki so v zadnjih mesecih in letih postale »jeklena ost« sirske vojske, ki je osvobajala velike dele Sirije izpod ultraradikalnih teroristov in njihove novonastale pošastne države. »Tigri« danes praktično predstavljajo glavnega nosilca vseh resnih ofenzivnih operacij sirske vojske. To niti slučajno ni naključje, saj se enota po strukturi, opremi in oborožitvi približuje motoriziranim enotam, kot jih vidimo v sestavi regularne sirske vojske.
Dober del ruskih inštruktorjev je sodeloval v resnem napredovanju te enote in usposabljanju njenega poveljniškega ter specializiranega kadra za najpomembnejše bojne operacije, npr. zračno-kopenske bitke. Poleg ruskih osnovnih bojnih tankov T-90 in novonastalih specializiranih sestavov z izvidniškimi brezpilotnimi letali, ki vzpostavljajo zvezo z ruskimi Zračno-vesoljskimi silami in sateliti, je bila v sestavu te enote registrirana uporaba ene ali več enot večcevnega lanserja raket, znanega pod imenom TOS-1A Solncepek (v prevodu »Sončna pripeka«).
Ruska »Sončna pripeka« ruši utrdbe
Slednji je v osnovi namenjen za strelno podporo pehoti in oklepno-mehaniziranim enotam. Učinkovit je proti sovražnikovi živi sili na odprtem prostoru ali v zakloniščih, pa tudi proti lahki oklepni tehniki in transportnim sredstvom. Enako se lahko uporablja v različnih fazah bitke. Za razliko od klasičnih večcevnih lanserjev raket je TOS-1A projektiran za delovanja na sprednjem delu sovražnikove obrambe in njeni bližnji taktični globini, s ciljem uničenja točkastih ciljev nasprotnika, utrdb, bojne oklepne tehnike na odprtem ali v zaklonu. Brez dvoma bomo to »zastrašujoče« orožje videli v akciji po zagonu aktivne faze operacije proti obkoljeni, a tudi dobro »zabarikadirani« teroristični grupaciji, ki se je očitno pripravljena boriti do zadnjega človeka.
Takšno sredstvo je še posebej učinkovito v okolju, kot ga najdemo v Vzhodni Guti. Visoka preciznost in dozirani raketni napadi s termobaričnimi konicami bodo večini teroristov prinesli smrt že po prvem zadetku, sicer odvisno od zasedenega prostora. Preostali del, ki bi preživel prvi rušilni val, bo z obstreljevanjem pregnan na prosto in bo doživel močan psihološki učinek tega sredstva. Zmedeni, vznemirjeni in z debelim slojem prahu na sebi bodo postali lahka tarča za »Tigre«, ki bodo vzporedno začeli svoj napad. Celotno operacijo bo intenzivno podpirala skupina Zračno-vesoljskih sil iz ruske letalske baze Hmejmim in izvidniški elementi ruskih Sil za posebne operacije (SSO), ki bodo skupaj s svojimi sirskimi kolegi ves teren spravili pod absolutni optični in radarski nadzor.
Besni »Zmaj Gorinič« čisti mine
V okviru te enote se nahaja tudi UR-77 Meteorit oziroma »Zmaj Gorinič«, ki je dobil svoj vzdevek po ljudskem liku besnega triglavega zmaja, ki bruha ogenj in straži most na poti do carstva umrlih. Njegova učinkovita uporaba je že indicirana na tej fronti, kjer je veliko število standardnih in improviziranih minsko-eksplozivnih bojnih sredstev. Prav tako je posebej spektakularna njegova rušilna moč, ki lahko zravna z zemljo celo manjšo mestno četrt. Gre torej za zelo uporabno sredstvo, ki bo nemanjkajoč dopolnilni element v sirski napadalni operaciji, ki lahko deluje drzno in nemilostno v skladu s splošnim profilom sovražnika.
UR-77 Meteorit je bil zasnovan še v času nekdanje ZSSR, usvajanje in serijska proizvodnja sta se začela leta 1978. Osnovno mobilno platformo za integracijo tega sistema predstavlja pogon na gosenice, tj. hodni del na ruski samohodni havbici 2S1 Gvozdika. Vozilo je v celoti zaščiteno z ognjenim oklepom. UR-77 Meteorit (Zmaj Gorinič) je bil izdelan zato, da zamenja podobno sredstvo UR-67, ki je bilo prisoten zlasti v inženirskih enotah Rdeče armade.
Sistem je bil izdelan za odstranjevanje sovražnih protitankovskih min na terenu, ki so navadno postavljene na glavnih poteh napadov oklepno-mehaniziranih enot. Uporaba zagotavlja varno »luknjo« v minskem polju, dolgo 100-115 metrov in široko okoli 6 metrov, kar zadošča za varen prehod tankovske kolone. Poleg tega je sredstvo učinkovito za uničevanje posejanih protipehotnih min, s čimer lahko razširi prostor za preboj čet (do 14 metrov).
Osnovni mehanizem za uničenje postavljenih min predstavlja močan udarni val, ki ga ustvarja raketa UZP-77 iz metalca raket UR-77. Poleg rakete najdemo podobno eksplozivno polnjenje tudi v posebnem detonirajočem kablu DKRP-4, ki pade na tla skupaj z raketo. Ta kabel je polnjen z 18-22 eksplozivnimi polnili/sekcijami, vsaja posebej tehta 40 kg in vsebuje močan plastični eksploziv na osnovi heksogena in aluminija. Vse skupaj ustvari učinek kar 1000 kg TNT-ja! To eksplozivno polnjenje se izstreli s pomočjo raketnih motorjev na trdo gorivo DM-70, s katerimi lahko raketa preleti 200-500 metrov. Udarni val mehansko deluje na detonatorje postavljenih min in jih tako sproži.
UR-77 Meteorit hkrati upravljata dva vojaka – voznik in komandir operater. Pri lansiranju in razminiranju dvočlanska posadka ostane v vozilu, lahko pa aktivira eksplozijo tudi daljinsko izven vozila. Eden cikel razminiranja traja okoli 3-5 minut, ponovno polnjenje sistema traja okoli 30-40 minut.
Preberite še: Ruski »triglavi zmaj« osvobaja Damask od teroristične pošasti
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
