V regijah z dolgo zimo in permafrostom bi lahko pridobili na ekonomski učinkovitosti s tipskimi skladišči, ki bi jih hladili s podzemnim mrazom, ali hladilnimi napravami s pametnimi sistemi upravljanja, ki bi racionalno kombinirali naravno in umetno hlajenje glede na sezono in podnebne pogoje.
V ruski domači znanosti zaenkrat še niso raziskovali uporabe naravnega mraza v tradicionalnih oblikah življenja in gospodarskih dejavnostih različnih narodov po svetu, kar želijo spremeniti na Državni univerzi v Tjumenu, je izjavil znanstveni sodelavec Mednarodnega inštituta za kriologijo na tej sibirski univerzi Roman Fjodorov.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Po svetu na splošno narašča zanimanje za koriščenje naravnih kriogenih virov za namene industrijskega hlajenja, zlasti zato, ker draga električna energija, nujno potrebna za hlajenje, bistveno povečuje ceno proizvodnje hrane. Prav tako so jasni ekološki problemi, vezani na uporabo freonskih hladilnikov. Strokovnjak poudarja, da tako preučevanje ljudskih narodnih izkušenj iz preteklosti spet postaja aktualno.
Takšne izkušnje je mogoče uporabiti v novih inovativnih pristopih. Sodobni dosežki pri novih gradbenih materialih s še nedoseženimi termoizolacijskimi lastnostmi bi lahko omogočili nastanek inovativnih hladilnih sistemov, ki bi lahko nemoteno delovali tudi tako, da bi jih nekajkrat na leto polnili z ledom, pravi Fjodorov.
Preberite še:
Prva samostojna pot tankerja po severni morski poti brez pomoči ledolomilca
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.