Polnjenje sistema S-400.
Grigorij Sisojev /TASSVsaka baterija ima po štiri lanserje, vsak lanser pa po štiri rakete. To pomeni, da ima ena baterija skupno 16 protizračnih raket, s katerimi lahko sestreli lovce pete generacije in manevrirne rakete v radiu do 200 km. Poleg tega bo Turčija dobila še rezervni komplet raket, ki je prav tako zapisan v pogodbi in bo postavljen na bojne položaje. V pogodbi je fiksirana še dobava nekaterih vozil za transport in polnjenje goriva, kot tudi radarske postaje, poveljniške točke in niz pomožnih vozil.
Jekaterinburg, 18. maj 2017: Sestavljanje naprave za polnjenje goriva raketnih sistemov S-300 in S-400 v znanstveno-proizvodnem podjetju Start.
Donat Sorokin/TASSV Rusiji se bodo izobraževali pripadniki turških enot protizračne obrambe, ki bodo rokovali z omenjenim sistemom.
Rusija je pristala celo na to, da Turčiji, kot svojemu NATO partnerju preda del tehnologije in na njenem ozemlju odpre podjetje za proizvodnjo.
Kot je za naš portal povedal Vjačesla Davidenko, šef informacijske službe podjetja Rosoboroneksport, so podrobnosti pogodbe strogo varovana državna skrivnost.
»Prvi primerki sistema S-400 Triumf bodo v Turčijo prispeli že sredi naslednjega leta. Časa je vse manj, zato delamo na tem, da bi skrajšali dobavni rok. Do takrat, na žalost, še ne bomo uspeli začeti proizvodnje v Turčiji, tako da bomo del opreme našim partnerjem predali najverjetneje v začetku leta 2020,« je še povedal.
Kot je poudaril Davidenko, je sedaj vprašanje, konkretno katere dele S-400 bodo proizvajali v Turčiji. To bo odvisno od dvostranskih odnosov med državama: »Tega ne bomo reševali na komercialnem nivoju med proizvajalcem in naročnikom, ampak na najvišjem političnem nivoju. Kmalu bodo stvari mnogo bolj jasne,« je dodal.
Po mnenju vojaškega analitika pri agenciji TASS Viktorja Litovkina, je Rusija pripravljena v Turčiji odpreti nekaj manjših podjetij, ki bi se ukvarjala s proizvodnjo delov in drobne elektronike za sisteme S-400, pri čemer pa Turkom ne bi razkrili najpomembnejših skrivnosti tega projekta.
Po njegovih besedah Rusija na primer ni pristala na to, da Turčiji omogoči dostop do elektronike sistema.
Prihod raketnega sistema S-400 Triumf v Sevastopolj z namenom varovanja meje ruskega zračnega prostora. Drugi raketni sistem je nameščen na rtu Fiolent v Sevastopolju, od koder bo ščitil Krim in velik del Krasnodarskega območja.
Аleksej Maglavko/Sputnik»Ne bomo razkrivali podrobnosti v zvezi z elektroniko niti dostopnih šifer za sistem. Celokupno tehnično servisiranje se bo izvajalo v Rusiji v tovarnah podjetja Almaz-Antej, ki je tudi proizvajalec S-400,« je dodal.
Šifre za dostop do elektronike in sama elektronika, ki jih Rusija noče razkriti, se tičejo predvsem sistema za razlikovanje prijateljskih in sovražnih objektov v zraku.
»To bo sistem ruske proizvodnje. Šifer ne bomo razkrivali nikomur, prav tako pa ne bomo nikomur dovolili, da ta sistem nadgradi,« pravi Litovkin.
Poleg vsega tega bo Turčija rakete za omenjeni sistem kupovala v Rusiji, kjer jih bodo tudi proizvajali.
»Takšna proizvodnja je draga in dolgotrajna. Poleg tega dvomim, da je rusko vodstvo pripravljeno članici NATO pakta razkriti eno od svojih najstrožje varovanih skrivnosti v zvezi s protizračno obrambo, ki velja za najboljšo na svetu,« je še zaključil analitik.
Zakaj se je Turčija sploh odločila za nakup S-400? Preberite v tem prispevku!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.