Gostovanje slovenskih kulturnikov in znanstvenikov v Moskvi

Valerij Maljcev
Rusko-slovenski prevajalski seminar v Moskvi je znova pokazal, kako plodno je delo slovenskih in ruskih znanstvenikov in prevajalcev ter kako vse bolj zanimiva postaja slovenska sodobna književnost tudi za ruski trg.

V torek, 10. aprila, se je v ruski prestolnici s prihodom glavne urednice založbe Goga Jelke Ciglenečki, pesnika akademika in Prešernovega nagrajenca prof. dr. Borisa A. Novaka, jezikoslovca doc. dr. Mladen Uhlika in pisatelja doc. dr. Mirta Komela začel že 7. rusko-slovenski prevajalski seminar.

Sprva so gosti iz Slovenije v Inštitutu za slovanske študije Ruske akademije znanosti izvedli tri predavanja. Na slavnostnem odprtju so s svojim nagovorom nastopili predstavnica slovenskega veleposlaništva v Moskvi ministrica svetovalka Andreja Šimenc, namestnik direktorja Inštituta za slovanske študije Ruske akademije znanosti akademik dr. Fjodor Uspenskij in vodja Oddelka za zgodovino slovanske književnosti  prof. dr. Ljudmila Budagova. Temu je sledilo jezikoslovno predavanje docenta doktorja Mladena Uhlika z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v ruščini predstavil referat o nekaterih načinih izražanja želje in pobude v slovenskem jeziku.

Z naslednjim predavanjem se je seminar preusmeril h književnosti, saj je pesnik, akademik in profesor Boris A. Novak z Oddelka za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvedel krajše predavanje z naslovom Spomin jezika, jezik spomina ob pomoči prevajalke iz slovenščine v ruščino Žane Perkovske, ki je za namen seminarja prevedla nekaj odlomkov iz odmevnega epskega literarnega dela Vrata nepovrata.

Del seminarja na Inštitutu za slovanske študije je sklenil filozof in pisatelj mlajše generacije Mirt Komel, docent za filozofijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, tako da je povezal jezik in filozofsko ter poetično misel s predavanjem Dotik jezika. Jezikoslovni vidiki odnosa med dotikom in jezikom. Pogovor je prevajala prevajalka iz slovenščine v ruščino Aleksandra Krasovec.

Odlomek iz pisateljevega zadnjega romanaPianistov dotik, ki je bil leta 2016 nominiran za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, smo v slovenščini in ruščini lahko istega dne zvečer slišali na literarnem pogovoru v Knjižnici tujih književnosti. Pogovor je vodila glavna urednica založbe Goga Jelka Ciglenečki, ki je predstavila prevajalsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo, pogovor pa se je sicer sukal okoli literarnega ustvarjanja povabljenih slovenskih avtorjev akademika B. A. Novaka in dr. M. Komela. Prevajali sta prevajalki Žana Perkovska in Aleksandra Krasovec. Ponovno pa se je izkazalo, da sta si slovenščina in ruščina še bližje, kot si mislimo, saj so se gostje zelo dobro razumeli med seboj tudi brez prevoda.

Mirt Komel je nekaj besed namenil predstavitvi svojega romana, glavnemu protagonistu in o zamislih, ki jih je imel za ta roman. Tudi Boris A. Novak je delil podrobnosti nastajanja svojega epa Vrata nepovrata ter orisal nekaj pretresljivih življenjskih zgodb. Večer se je zaključil v prijetni atmosferi in ob dobri poeziji.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Seminar se je naslednjega dne odvijal v Centru slovanskih kultur z okroglo mizo. Subtilnost prevoda, namen katere je bila obravnava aktualnih nalog in dosežkov prevajalcev ter izdajateljev književnosti iz slovanskih v druge evropske jezike in obratno. Najprej sta nastopila Boris A. Novak in Žana Perkovska s točko Od/ličitve – primer transformacije pesmi v različnih jezikih kot primer za obravnavo, nato Igor Sid o prevodih iz slovanskih jezikov, Olga Lisenko je spregovorila o prevajanju Janka Modra, Nadežda Starikova pa o posebnostih prevoda ženskega romana na primeru romana Maruše Krese Da me je strah. Žana Perkovska, Ljubov Kirilina in Julija Sozina so predstavile prevode del Božidarja Jezernika in spregovorile o tem o potrebnosti prevodov, okroglo mizo pa je zaključila Nadežda Pilko, ki je spregovorila o možnostih prevajanja slovenske otroške in mladinske književnosti v Rusiji.

Okrogli mizi je sledila delavnica Slovenska ljudska pravljica v ruščini, kjer so udeleženci delavnice prevajali slovenske pravljice. Najboljši prevodi bodo vključeni v Biblionoč, dogodek Centra slovanskih kultur, ki bo potekal 21. aprila v Moskvi, ob njih pa bodo udeleženci lahko ustvarjali ilustracije.

7. rusko-slovenski seminar se je končal s predavanjem docenta doktorja Mladena Uhlika na Filološki fakulteti Moskovske državne univerze v četrtek, 11. aprila, s predavanjem Raba brezosebnih povratnih konstrukcij: kontrastivna analiza slovenščine, drugih južnoslovanskih jezikov in ruščine.

Prevajalski seminar je znova pokazal, kako plodno je delo slovenskih in ruskih znanstvenikov in prevajalcev ter kako vse bolj zanimiva postaja slovenska sodobna književnost tudi za ruski trg.

Preberite še: "Hvaležna sem vsem Slovencem, ki se učijo ruščine!"

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: