Ruščina je svetovni jezik in lahko to tudi ostane

Priznani ruski jezikoslovec Vladimir Plungjan je svoje teze predstavil v intervjuju za Anews.

Je ruščina res eden od najtežjih jezikov na svetu?

Mnogi označujejo ruščino za enega od najtežjih jezikov na svetu. Vendar Vladimir Plungjan to zavrača, češ da gre za zelo naivno trditev. »Običajno tako govorijo ljudje, ki slabo znajo tuje jezike. Seveda mi najbolje znamo svoj materni jezik in se nam zdi najlažji. Vendar je dostopnost različnih jezikov približno enaka in so vsi podobno zahtevni,« razlaga ruski jezikoslovec.

Ruski jezik ima veliko specifičnih besed, ki jih težko prevajamo, na primer уютный, безшабный, недотёпа. Toda Plungjan spomni, da ima vsak jezik kakšne takšne besede in spreten prevajalec v tujem jeziku uspe najti ustreznico, ki se izkaže za solidno.

Zakaj je ruščina tako zahtevna za tujce?

Jezikoslovec priznava, da je v nekatere jezike težko prevesti rusko slovnico (zlasti neslovanske). Kot primer navaja brezosebne konstrukcije, kot je Мне сегодня не спится (v slovenščini konkretni primer ni problematičen, lahko mirno prevedemo »Danes se mi ne spi.«, op. prev.) ali pomanjševalnice, kot je сахарок (sladkorček).

Zakaj se zmanjšuje število govorcev ruskega jezika?

Ruski jezik spada med tako imenovane svetovne jezike, ki imajo vsaj 100 milijonov govorcev. Takšnih jezikov je na svetu deset, a je ruščina edina med njimi, ki se sooča z zmanjševanjem števila govorcev. Plungjan meni, da je to povezano z negativnimi demografskimi trendi in z dejstvom, da je sovjetski model postal preteklost.

»Ruščina plačuje veliko ceno za to, da je bila v prejšnji zgodovinski fazi postavljena v službo sovjetski ideologiji. Zdi se mi, da je v interesu ruskega jezika, da se to povezavo čim prej preseka in da se več ne vračamo v preteklosti. Potem lahko upamo, da bo neizbežni slabitvi sledila nova krepitev vpliva ruskega jezika, toda na povsem drugačnih temeljih. Tukaj je veliko odvisno od nas.«

Čeprav se angleščina nezadržno širi, pa je težko verjetno, da bi ruščina v bližnji prihodnosti izginila. Zadeva je po njegovem razmišljanju problem družbene in ne jezikovne narave, saj širitev jezika spremlja kulturno-politična širitev.

Prevajalčevi lažni prijatelji: Zakaj se Rusi tako smejijo besedi PONOS?

Plungjan še izpostavlja, da so tuji jeziki za večino prebivalcev Rusije še vedno »na drugi strani psihološke pregrade«. Pred revolucijo je bilo za izobražene ljudi v Rusiji normalno, da so govorili tuje jezike (šlo je sicer za ozek sloj družbe), a je v realijah sovjetske družbe ta tradicija izginila, saj ni bila družba tako odprta in ni imela tako množičnih stikov z drugimi državami, temu primerno ni bilo veliko ljudi z znanjem tujih jezikov. Sedaj pa se ruska družba vse bolj zaveda potrebe po učenju tujih jezikov, pravi akademik.

»Ne glede na to, kako velika je Rusija, je svet še večji, sodobni svet pa je edinstven in zelo povezan. Zaradi tega že obstaja potreba po znanju jezikov, še vedno pa ni ustrezne prakse in navad,« je sklenil ruski jezikoslovec.

Kaj je danes narobe pri poučevanju ruščine?

Vladimir Plungjan trdi, da je pri poučevanju ruskega jezika v šolah narobe marsikaj. »Predvsem je znanost, ki je v opazni meri prisotna v učbenikih ruščine, v resnici zastarela lingvistika. V bistvu ne gre za jezikoslovje 20., ampak 19. stoletja. Tu je potrebna radikalna prenova in lahko rečemo, da od tu izhaja vse ostalo,« zatrjuje jezikoslovec in dodaja, da ruski jezikoslovci že delajo na učbenikih nove generacije.

Bo ruščina dobila svoje mesto v slovenskih osnovnih šolah?

Kot pravi, ni nič čudnega, da se otroci ne zanimajo za učenje ruščine v šoli, saj podatki, ki jih nudijo šolski učbeniki, niso v skladu s podobnimi znanstvenimi predstavami v svetu. Otrokom je lahko dolgočasno, da je učenje v glavnem vezano le na praktične cilje, tj. na učenje pravopisa in ločil. A seveda brez tega ne gre.

»Pri usvajanju ruskega pravopisa najpogosteje ni cilj usvojiti racionalna pravila (na žalost pogosto niti niso racionalna), ampak treniranje spomina. Veliko lažje si je zapomniti pravopisno podobo 'težkih' besed, kot pa se vsakič znova spominjati poglavij in pravil, ki so govorila o teh besedah,« Plugjan.

Če bi radi hitreje osvojili ruski pravopis in si bolje zapomnili izgled ruskih besed, morate veliko brati, priporoča znani ruski jezikoslovec.

So danes ljudje res bolj nepismeni kot prej?

Nekateri včasih pravijo, da so današnji otroci »nepismeni« zaradi računalnikov in interneta. Vendar se Plungjan s tem ne strinja in pravi, da gre za nekaj drugega. Vsekakor je v sodobni »omreženi« družbi prag dovoljenega odstopanja od norme književnega jezika opazno nižji.

»Toda ne smemo pozabiti, da ljudje še nikoli v zgodovini niso tako veliko in tako množično pisali! Po zaslugi interneta preprosto zdaj bolje vidimo pravo sliko v naši družbi, namesto nekoč, ko se je s pisanjem veliko bolj ukvarjala samo ožja izobražena elita,« zagotavlja ruski akademik.

Imajo govorci ruščine svojo posebno zavest?

Široko razširjeno je prepričanje, da materni jezik vpliva na to, kako doživljamo svet okoli nas (Sapir-Whorfova hipoteza). Plungjan priznava, da je jezik vsekakor v določeni meri vezan na doživljanje sveta, vendar je danes večina strokovnjakov prepričana, da pri tej tezi ne smemo pretiravati:

»Zagotovo to predstavlja plodna tla za psevdoznanstveno nacionalistično mitologijo v preobleki jezikoslovja, s katero se na žalost pogosto srečujemo. Jaz ne verjamem v tako imenovano 'zavest govorcev ruskega jezika'. Vsi govorci ruščine so različni in imajo različno zavest. Seveda to velja tudi ta druge jezike.«

Človek uspešno usvoji materni jezik v zgodnjem otroštvu, ko so v možganih na delu posebni mehanizmi, ki pozneje postopoma izginjajo. Kar je dobro za materni jezik, pa je dobro tudi za tuje jezike, pravi Plungjan, ki ga prav nič ne skrbi bilingvizem – odraščanje otrok v okolju, kjer se govorita dva jezika (npr. ruski otroci v Sloveniji, v ruskih družinah ali družinah, kjer je le eden od staršev naravni govorec ruščine, op. prev.).

Še pet ruskih besed, ki jih je težko prevesti v slovenščino

»Včasih imam priložnost slišati nekakšne trditve, da je ruski jezik pod pritiskom in da uvajanje tujih jezikov spreminja našo zavest. Z znanstvenega stališča je to velika neumnost. Je pa jasno, od kod to prihaja. Stvar je v tem, da se psihološki stereotipi neke enojezične družbe težko spreminjajo. Gre za svojevrstno zaprtost, nezaupanje do vsega tujega in strah pred tujim. Mislim, da moramo to premagati,« razlaga Plungjan.

Jezikoslovec razmišlja, da je bilingvizem naravno stanje za vsakega človeka. Nihče ne spreminja zavesti otroku, ki govori dva jezika. Ta otrok je samo dobro aktiviral sposobnosti, ki jih ima vsak od nas. Znanstvenik izpostavlja, da je sodobni svet kot celota večjezičen, saj v večjem delu sveta ljudje prosto prehajajo z enega jezika na drugega. Razmišljanje bilingvalnega človeka je tako razmišljanje normalnega človeka.

Se lahko ruski jezik pokvari?

Zgodbe, da se ruski jezik danes »kvari« (zaradi veliko sposojenk iz tujih jezikov, nepismenih govorcev in drugih negativnih trendov), je postala že nekaj običajnega. Vladimir Plungjan se ukvarja z jezikovnimi korpusi in razvrščanjem značilnosti jezika v sisteme (tipologijo). Prepričan je, da se jezika ne da pokvariti, saj je jezik kot kakšen kalejdoskop, ki se obrača zelo počasi in se vzorci v njem dolgo spreminjajo. Človek na ta postopen razvoj ne more vplivati, je prepričan.

»Jezikoslovcev to vprašanje v glavnem ne skrbi. Mi vemo, da se jezik stalno spreminja. Jezik je naraven pojav, ki se razvija po svojih lastnih zakonom. Ne gre za razvoj od slabega k dobremu, temveč od enega stanja do drugega,« razlaga ruski učenjak.

Ko nam v jeziku nekaj ni všeč, nam v resnici ni všeč človek, ki to govori, ali vsebina teh besed, razmišlja Plungjan. Vendar to ne vpliva na razvoj jezika. »Niti najboljši ali najbogatejši človek ne more ničesar spremeniti v mehanizmu jezika. Ne more si na primer izmisliti novega sklona ali nove glagolske oblike,« zatrjuje sogovornik.

Pet načinov za lažje učenje ruskega jezika

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.