Triglav: Ladja, ki je »odplavila« ruski dolg do Slovenije

VNL-11 Triglav

VNL-11 Triglav

Marko Pišlar / MORS / Wikipedia
Pred osmimi leti je Slovenska vojska od Rusije v sklopu odplačila sovjetskega dolga prejela patruljno ladjo razreda Svetljak, ki danes pluje pod imenom Triglav in opravlja raznovrstne naloge, ki niso zgolj vojaškega, ampak tudi humanitarnega značaja.

Iz ruske ladjedelnice v zavetje slovenske obale

Novembra 2007 je bil med Rusijo in Slovenijo v Moskvi sklenjen sporazum o ureditvi dolgov nekdanje Sovjetske zveze, ki jih je imela ta država do SFR Jugoslavije in posledično Slovenije. Rusija je namreč nase prevzela t. i. klirinški dolg nekdanje skupne sovjetske države, za katerega se je zavezala, da ga bo poravnala na dva načina: večji del, v višini 76,67 milijonov dolarjev, naj bi bil poplačan v denarju, preostalih 52,57 milijonov pa v blagu. V sklopu slednjega je bila poleti 2008 podpisana pogodba za izdelavo in dobavo večnamenske vojaške ladje v vrednosti 35 milijonov dolarjev.

Ladjedelnica Almaz v Sankt Peterburgu na obrežju reke Neve.

Predmet dogovora med slovenskim obrambnim ministrstvom in ruskim podjetjem Rosoboroneksport je bila ladja projekta 10412 razreda Svetljak, ki je dobila naziv Triglav, po najvišji slovenski gori. Triglav je hkrati ime starodavnega slovanskega boga, gospodarja vode, zemlje in zraka.

Triglav je bil splovljen 21. julija leta 2010 v sanktpeterburški ladjedelnici Almaz, novembra pa je priplul v koprsko pristanišče. Tam je bil tudi krščen, častno funkcijo krstne botre pa je opravila dekanja Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu doc. dr. Elen Twrdy. S tem je ladja tudi dokončno postala del 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske in se pridružila takrat edini slovenski vojaški ladji – patruljnemu čolnu Ankaran.

Kaj se nahaja nad (in pod) palubo?

VNL-11 Triglav je 375 ton težka večnamenska ladja razreda Svetljak. V Rusiji jih izdelujejo v več različicah, od patruljnih plovil za nadzor priobalnih voda do raketnih topnjač. Ladjo poganjajo trije dizelski motorji MTU z močjo 2.880 kW, s pomočjo katerih plovilo doseže hitrost do 27 vozlov (okoli 50 km/h). Triglav v dolžino meri 49 m in je po svojih skupnih merah približno še enkrat večja od patruljnega čolna Ankaran.

Kar se tiče oborožitve, premore Triglav šestcevni top AK-306 kalibra 30 mm, dva mitraljeza kalibra 14,5 mm, raketne lanserje tipa Igla ter protiladijski sistem 9M120 Ataka-V. Oprema vključuje še dva gumenjaka. Polno posadko ladje sestavljajo štirje častniki ter 20 podčasnikov in mornarjev.

Paluba Triglava

Treba je sicer poudariti, da omenjene specifikacije žal ne odražajo dejanskega operativnega stanja ladje. Kritično pomanjkljivost trenutno predstavlja nedelujoč glavni top, primanjkuje pa tudi sredstev za nekatero drugo opremo. Ali bodo Triglavu v luči povečanih dejavnosti na morju v zadnjih letih le odmerjena nujno potrebna sredstva, je težko napovedati.

Nabiranje izkušenj in reševanje življenj

Decembra 2013 se je Triglav pridružil italijanski vojaški pomorski operaciji Mare Nostrum, katere namen je bilo iskanje in reševanje beguncev v Sredozemlju na poti v Italijo. Ob izbruhu t. i. migrantske krize leta 2015 je Triglav ponovno izplul in sodeloval v mednarodni operaciji EU proti tihotapcem ljudi. V sklopu operacije je posadka na morju rešila 100 beguncev in hkrati onesposobila tudi ladjo tihotapcev. Tihotapljenje ljudi čez Sredozemlje pa je postalo vse bolj intenzivno in leta 2016 je posadka Triglava pod poveljstvom poročnika bojne ladje Andreja Pečarja posredno ali neposredno rešila 1.072 ljudi, ki so se v obupnih okoliščinah prebijali čez nevarne vode Sredozemlja.

Naloge Triglava so sicer raznovrstne, saj gre navsezadnje za večnamensko plovilo. Poleg vojaških nalog varovanja slovenske obale in plovnih poti v okviru mednarodnih misij opravlja posadka tudi naloge zaščite in reševanja, pomaga pri izobraževanju, usposabljanju in raziskovanju ter nudi podporo potapljačem.

Rešeni pribežniki na italijanskem otoku Lampedusa v južnem Sredozemlju.

Pomanjkanje sredstev v luči povečanih izzivov

V medijih je maja letos odjeknila novica o okvari vseh treh dizelskih motorjev, ki se je pripetila med trenutno mednarodno misijo Eunavfor Med Sophia. Poleg splošnega pomanjkanja sredstev je težavo predstavljalo tudi dejstvo, da je rezervne dele treba pripeljati iz različnih delov sveta. Kljub temu, da je ladja ruskega izvora, je dizelske motorje na primer izdelalo nemško podjetje MTU.

V mednarodni misiji v Sredozemlju, ki je del širšega prizadevanja mednarodne skupnosti za omejevanje tihotapljenja ljudi, Slovenija sodeluje že tretje leto zapored. Triglav je v tem času opravil že vrsto pomembnih humanitarnih in varnostnih nalog, vendar učinkovito in nemoteno delo posadke, kot se je izkazalo, otežuje pomanjkanje sredstev. Doprinos Slovenske vojske na morju je vsekakor nezanemarljiv, vendar bo za nadaljnje uspešno delovanje posadke Triglava omenjene težave zagotovo treba celostno nasloviti.

Od majhnega Triglava k najslavnejšim ladjam v ruski zgodovini

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke