Retorika proti praksi: članice zveze NATO še naprej uporabljajo rusko orožje

Članice zavezništva so se namreč zavezale, da bodo težile k "inovacijam za podporo tehnološki prednosti" Nata. Za izpolnjevanje zavez so najbolj zagreti v ZDA, kjer si prizadevajo evropskim zaveznicam prodajati lastno vojaško tehniko in omejiti njihovo sodelovanje z Rusijo. Zelo malo verjetno pa je, da se bodo evropske članice Nata, ki v svojih vojskah uporabljajo sovjetsko oz. rusko orožje, le-temu zlahka kmalu odrekle, poroča FAN.

Nekdanje članice Varšavskega pakta: Poljska, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Češka in Slovaška bi se morale orožju sovjetskega izvora odreči že ob vstopu v NATO med leti 1999 in 2004, vendar ga ohranjajo še do danes. Celo Nemčija je še do leta 2003 obdržala 23 lovcev MiG-29 (nasledstvo Vzhodne Nemčije), nakar jih je 22 prodala Poljski. Tanki T-72 so še zmeraj v bolgarskem, madžarskem, romunskem in češkem arzenalu, medtem ko imata Slovenija in Hrvaška na zalogi jugoslovansko verzijo M-84. Slovenska vojska ima poleg tega na zalogi še nekaj moderniziranih tankov M-55s, katerim osnovo predstavlja sovjetski T-55. 

Rusko orožje pa kupujejo tudi članice, ki niso nikoli bile del Varšavskega pakta. Tako je na primer Grčija še v 90. letih od Rusije kupila sisteme za protizračno obrambo S-300, ladje in protitankovske rakete. Za ruske sisteme se zadnje čase vse bolj zanima tudi Turčija, ki je, kljub sankcijam, že podpisala pogodbo o nabavi protizračnega sistema S-400 od Rusije.

Glavna težava z ruskim orožjem je ta, da je njegovo celovito vzdrževanje možno samo v Rusiji. Za vzdrževalne usluge se je Natu sicer ponudila Ukrajina, vendar niti ona ni mogla izpolniti svojih namer. Lani je tako npr. Bolgarija podpisala pogodbo z Rusijo za celovito prenovo svojih 15 lovcev MiG-29 v vrednosti 49 milijonov dolarjev. Nič torej ne kaže, da so se nekdanje države vzhodnega bloka, ki so danes del Nata, v bližnji prihodnosti pripravljene odreči sodelovanju z Rusijo na vojaškem področju.

Zmeraj obstajajo tudi načini, kako izigrati pravila igre. Tako sta npr. Poljska in Češka našli način, da upravičita posedovanje ruske bojne tehnike; Čehi na primer nadgradnjam svojega ruskega orožja dajejo nove nazive, tako modernizacija kot poimenovanje pa sta na koncu v skladu s pravili zavezništva. Na Poljskem so šli še dlje, saj menijo, da nakup licence za proizvodnjo lovcev MiG-29 v bistvu pomeni, da je letalo "poljsko". Enako velja za prenosni protizračni sistem Igla oz. Grom-M, ki je bil posodobljen in preimenovan v Piorun (Strela), opremljen je z novim raketnim pogonom in namerilnim sistemom. Takšnih primerov je še mnogo.

Orožje ruskega oz. sovjetskega izvora odlikuje zanesljivost, preprostost uporabe in relativno poceni vzdrževanje, zato mora ameriška vojaška industrija poseči po metodah, ki bodo omogočile določeno prednost nabavi zahodnih sistemov. Tako je bilo v primeru pogodbe s Poljsko, ki je od Američanov kupila protizračni sistem Patriot PAC-3. Za pričakovati je, da bodo ZDA tudi v prihodnje poskušale svoje zaveznice pridobiti z novimi kreditnimi shemami za nakup orožja.

Preberite še: 

Iz Rusije z licenco: Tank M-84

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.