V ZDA priznali nevarnost ruskih raketnih ekranoplanov

Portal The Drive na primer piše, da je o celem parku bojnih ekranoplanov z raketami razmišljala že Sovjetska zveza, sedaj pa Rusija napoveduje obuditev projekta pod nazivom Orlan.

Iz prispevka izvemo, da je izdelava novega ekranoplana uvrščeno v ruski državni program oboroževanja za obdobje 2018-2027. Ekranoplan bi lahko uporabljali za patruljiranje na območjih Arktike, Baltskega in Črnega morja ter Kaspijskega jezera. Po pisanju The Drive podrobnosti glede Orlana še niso bili sporočeni javnosti, zato trenutno še ni jasno, ali bo imel sodobni projekt kakšne vzporednice s sovjetskim ekranoplanom Orljonok.

Sovjetski ekranoplan Orljonok (»Orlič«), ki je lahko vzletal in pristajal tudi v močnem vetru.

Sputnik

Vseeno pri The Drive menijo, da bi Orljonok zaradi svoje osnovne oblike in produktivnosti lahko bil dobra osnova za nov raketni ekranoplan. Kot pišejo, ima veliko nosilnost in potovalno hitrost skoraj 250 milj na uro (preko 400 km/h), brez dodatnega polnjenja goriva pa lahko preleti preko 900 milj (okoli 1.450 km).

Omenjen je bil tudi drugi sovjetski ekranoplan Lunj, ki je lahko v zgornjem delu trupa prenašal šest izstreljevalcev protiladijskih raket.

Sovjetski ekranoplan Lunj je bil oborožen s protiladijskimi manevrirnimi raketami P-270 Moskit, zato je bil nevaren za letalonosilke.

TASS

Ameriški analitiki sedaj ugibajo, kje bi nov ruski ekranoplan lahko imel rakete; razmišljajo, da bi lahko inženirji namestili osnovno oborožitev nad krili v vodoodpornih kapsulah ali pa na sprednji del motorja, da izstrelitev rakete ne bi vplivala na delovanje motorja. Razmišlja se tudi o ideji, da bi rakete »zlili« s trupom in jih izstrelili s strani.

Avtor prispevka razmišlja, da bi lahko nove ruske protiladijske rakete namestili tudi na manjše modele od sovjetskega »orliča«, saj so dokaj lahke in kompaktne. Možnost je tudi oborožitev ekranoplanov z nadzvočnimi raketami Oniks. Velika hitrost ekranoplana v kombinaciji z dometom te rakete bi posadki omogočila hitro reagiranje v različnih situacijah.

Isti medij še poudarja, da je Orlan težko odkriti zaradi hitrosti in nizkega leta, ne bo mogel nasedati na torpede in morske mine, tovrstna prevozna sredstva pa so tudi bolj fleksibilna, saj lahko delujejo neodvisno, daleč proč od pomorskih in letalskih oporišč, uporabni so tudi za spremljavo pri prodorih v globino sovražnikovega ozemlja. Pisec spomni še na sovjetske eksperimente, po katerih bi lahko prednosti ekranoplana kombinirali s poleti na večjih višinah.

Pri The Drive menijo, da bi lahko brez večjega napora Orlana spremenili v napadalno orožje z manevrirnimi raketami tipa Kaliber ter z njimi ogrozili nasprotnike na področju Baltskega ali Črnega morja. Lahko bi napadali tudi kopenske cilje.

Kot še piše portal, so bili starejši ekranoplani pomanjkljivi zaradi zapletene uporabe in vzdrževanja, nekateri primerki so tudi hitro podlegli koroziji. A vendar pri ameriškem mediju sklepajo, da bi lahko Rusi s svojimi izkušnjami dela z različnimi razredi tovrstne tehnike ustvarili takšne ekranoplane, ki bi predstavljali »rentabilno investicijo z nizkimi tveganji«.

Znana je informacija, da je poletno testiranje ruskih tovornih in izvidniško-reševalnih tipov ekranoplanov načrtovano za leti 2022-2023. V približno istem času naj bi bile izdelane tudi bojne različice.

Preberite še: Vrnitev "Kaspijske pošasti", Rusija oživlja ekranoplane

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.