Vrnitev "Kaspijske pošasti": Rusija oživlja ekranoplane

Maksim Grigorjev/TASS

Ekranoplan je sovjetsko in rusko vozilo, ki "lebdi" oziroma leti nad ravno površino (morje, puščava ali led), pri tem pa izkorišča aerodinamično obliko in zračni odpor, ki ga ustvarjajo krila v odnosu do površine.

Sovjetsko vodstvo je razvoju takšnih vozil posvečalo veliko pozornosti. Menilo je, da bodo v prihodnosti postala temelj vojskovanja.

Ekranoplani so nevidni za radarje, do živega mu ne morejo niti morske mine, saj se jim izogne z letom nad morsko gladino.

Obstaja pa tudi nekaj resnih pomanjkljivosti. Večina ekranoplanov ne more leteti nad neravnimi površinami. Nimajo velikih manevrskih zmožnosti, ne moremo ga blindirati, prav tako pa ne morejo prenašati protizračnega orožja, zato postanejo lahek plen za lovska letala.

Ime "Kaspijska morska pošast" povsem pristaja testnim ekranoplanom, ki so jih izdelali leta 1966. Z 92 metri dolžine in razponom kril do 77,6 m je bil to največji leteči objekt vse do leta 1988, ko so izdelali letalo An-225 Mrija. V 15-letnem obdobju je Kaspijska pošast prestala celo vrsto testiranj, dokler ni leta 1980 strmoglavila. Projekt so ustavili, vendar je služil kot osnova za prihodnje ekranoplane.

Eden od potomcev "pošasti" je bila desantna ladja Orljonok ("orlič"). Prevažala je 150 vojakov in 2 bojni vozili pehote. Orljonok je lahko vzletel in pristal tudi v nevihti 5. stopnje.

Ekranoplani razreda Lun so se pojavili leta 1986 in vznemirili ameriško vojsko.

S 73 metri dolžine je lahko ekranoplan takšnega razreda dosegel potovalno hitrost 500 km/h. Bil je torej kot kakšna raketna križarka, samo 5-krat hitrejši. Lun je bil oborožen s protiladijskimi manevrirnimi raketami P-270 Moskit in je predstavljal veliko nevarnost za katero koli letalonosilko.

Proizvodnja ekranoplanov se je nadaljevala tudi po razpadu Sovjetske zveze. Izdelali so še nekaj takšnih vozil z omejenimi zmožnostmi.

Danes je v Rusiji ponovno postala aktualna ideja o proizvodnji težkih večnamenskih ekranoplanov v civilne in vojaške namene.

Ekranoplan Čajka 2 ("Galeb 2") bo izdelan v letih 2019-2020. Prvo Čajko so izdelali konec 70. let. Novo ladjo bodo uporabljali v civilne in vojaške namene. Podjetje Radar MMS, ki je izdelala načrte za to vozilo, namerava proizvesti Čajko 2 v Indiji. Tudi ta ekranoplan bo lahko oborožen z manevrirnimi raketami BraMos.

Čajka 3 pa je projekt prihodnosti. Podrobnosti niso znane, vemo le, da bo ta transportni ekranoplan težji od svojih predhodnikov in bo lahko prevažal 100 ton tovora.

Poglejte še: Škval: Podvodna raketa v mehurčku plina

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.