Pticelov: skrita želja ruskih padalcev za sovražnikovo črto

Raketni sistem Pticelov bo namenjen za pokrivanje zračnega prostora nad mestom desanta.

Raketni sistem Pticelov bo namenjen za pokrivanje zračnega prostora nad mestom desanta.

Slobodan Đukić
Ruska vojaška industrija pospešeno snuje mobilno desantno različico raketnega sistema za protizračno obrambo, ki bo nosila oznako Pticelov. Zaradi majhnih dimenzij ga bo mogoče spustiti iz zraka s padalom, prvi eksperimentalni primerek v enotah ruskih Zračno-desantnih čet (VDV) pa lahko pričakujemo že leta 2020.

»Poskusni vzorec novega Pticelova bomo po načrtih preizkusili čez dve leti. Njihova tehnična oblika je že končana,« je po poročanju RIA Novosti izjavil poveljnik zračno-desantnih sil, general-polkovnik Andrej Serdjukov.

Po generalovih besedah bo sistem PZO narejen na osnovi šasije desantnega oklepnega vozila BMD-4M, ki bo osnova tudi za ostale vzorce prihodnjega orožja VDV, na primer za specializiran sistem za protielektronsko bojevanje.

V okviru državnega programa za oboroževanje ruske vojske za obdobje 2018-2027 bodo Zračno-desantne čete dobile prvi protiletalski sistem, ki ga bo mogoče spustiti iz zraka skupaj s padalci. Pticelov naj bi leta 2022 postal sestavni del padalskih bataljonsko-taktičnih bojnih skupin ruske vojske, lahko pa ga bodo uporabljali tudi v drugih enotah in rodovih ruske vojske. Naprave na šasiji BMD-4M lahko s padalci spuščajo iz velikih vojaško-transportnih letal, kot je denimo Il-76.

Zakaj padalci potrebujejo to orožje?

Padalske enote seveda niso namenjene frontalnemu napadanju vojaškega nasprotnika, ampak udarcu »med rogove«. Za takšne naloge se usposabljajo težje oborožene sestave ruske kopenske vojske, opremljene z oklepno tehniko (oklepne enote). Zračno-desantne čete bi morale nasprotnika prizadeti globoko za njegovim hrbtom, kjer bi s padalskim desantom osvojili določen prostor v njegovem zaledju ter nase vezali glavnino sovražnikovih enot s prve frontne linije in rezervnih sil iz zaledja.

Ko vzpostavijo desantno osnovo, so padalci dolžni energično in brez odlašanja (»učinek presenečenja«) napasti vse sovražnikove objekte, kot so poveljniške točke, položaji rezervnih sil, presekati in prestrezati komunikacije med fronto in globokim zaledjem ter pomagati s tal voditi zračne in artilerijsko-raketne napade z vodeno municijo po najpomembnejših objektih in tehniki sovražnika itd. Takšno operacijo bi istočasno spremljale glavne napadalne sile, ki bi ustvarile »preboj« (oklepne in motorizirane brigade in divizije), kar bi bilo veliko lažje, če bi bil nasprotnik soočen z napadi z vseh strani.

Ravno »učinek presenečenja« je najpomembnejši element padalske taktike, zato mora desant potekati v najstrožji tajnosti. Če bi sovražnik odkril pravo mesto in čas spusta, je desant bolj ali manj obsojen na debakel. Padalci so praviloma najbolj ranljivi v prvih nekaj urah desanta. Ko se spustijo s padali in pristanejo na tleh, morajo razložiti ogromno količino spuščene opreme, ki pretežno leži na odprtem prostoru brez varovalne vegetacije (večji pašniki, travniki, njive). V takšnih okoliščinah so za desantne skupine lahko usodni napadi nasprotnikovih letal in helikopterjev, ki se lahko kaj kmalu pojavijo nad njihovo glavo. Z mitraljezi in raketami lahko padalce zasujejo že med spuščanjem proti tlom. Da bi preprečili tovrstne skrajno nevarne situacije, bi VDV že v prvem valu skupaj s padalci poslala na tla tudi omenjene protiletalske raketne sisteme Pticelov.

»Naš verjetni nasprotnik bo za nevtralizacijo desantnih sil dal največ poudarka na široki uporabi letalskih kapacitet, tj. letal, helikopterjev in jurišnih brezpilotnih letalnikov,« poudarja vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov. »Ravno ta časovni vakuum v času desanta, spuščanja na tla ter razkladanja bojne in pomožne tehnike predstavlja najbolj kritično obdobje za uspeh naše operacije. Kakor dobijo informacijo, da je bil padalski desant izvršen, bo sovražnik takoj odreagiral tako, da bo na zasedeno območje poslal intervencijske sile. V prvi vrsti bo šlo za bombnike in jurišna letala, jurišne helikopterje, jurišne in izvidniške brezpilotne letalnike, ki bodo izvajali množične napade na naše sile. Da bi takšno tveganje zmanjšali na sprejemljiv minimum, ki ne bi ogrozil končni učinek padalske operacije, je ključnega pomena vpeljava mobilnega protiletalskega raketnega sistema Pticelov, ki bi ga po zaslugi svojih majhnih dimenzij bilo mogoče uspešno spustiti iz zraka.«

Sicer je res, da imajo ruski vojaški padalci na razpolago tudi raketne protiletalske sisteme kratkega dometa Strela-10, vendar teh ni mogoče spustiti iz zraka v desantu, kar je za padalce seveda ključno. Protiletalska obramba padalskih enot tako v celoti sloni na lahkih prenosnih izstreljevalcih raket Igla, ki pa imajo manjši učinkovit domet in rušilno moč v primerjavi z »resnimi« raketami, ki jih najdemo na izstreljevalnih vozilih. »Z uvedbo mobilnih raketnih sistemov Pticelov, ki jih je mogoče v rekordno kratkem času spraviti iz desantnega v bojni položaj, se situacija radikalno spreminja,« je jasen ruski strokovnjak.

Sosna – udarni temelj za Pticelov

Leta 2013 je bila v Smolensku na konferenci o nadaljnjem razvoju trupne protiletalske komponente v okviru kopenske vojske predstavljena Sosna. Na šasijo transportnega goseničarja MTLB je bil integriran bojni modul z raketami, sistem je razvil Konstruktorski biro za precizno strojegradnjo v sodelovanju s Saratovsko tovarno. Glavna značilnost sistema Sosna je bil močan optično-elektronski blok za pasivno odkrivanje in spremljanje zračnih ciljev, ki je bistveno povečal možnosti za preživetje takšnih sredstev na bojišču, saj sovražnikova letala zelo težko odkrivajo sredstva protiletalske obrambe, ki delujejo v pasivnem režimu. Njegova optika lahko odkriva in spremlja letala v velikosti lovca tudi na razdaljah do 30 km.

Še ena, nič manj pomembna lastnost tega sistema je hvalevreden bojni komplet iz 12 vodenih raket razreda zemlja-zrak kalibra 130 mm, ki lahko zbije zračni cilj na razdalji 10 km in višini do 5 km. Rakete so nameščene na vrtljiv modul, ki pokriva 360° prostor okrog vozila. Na njem pa so 2x6 rakete Sosna-R, nameščene v posebne transportno-izstreljevalne zabojnike, podobne tistim na znanem protiletalskem sistemu Pancir. Tako lahko ena Sosna na osnovi BMD-4 z dvočlansko posadko (operater in voznik) za 12-krat poveča bojno moč položaja, ki sta ga običajno zasedala dva človeka z lahkim prenosnim raketnim sistemom Igla.

Piloti se raketi iz Sosne težko izognejo, saj proti cilju leti po kombiniranem načinu: kratek del se jo vodi radio-komandno, kar lahko hitro zaznajo nasprotnikovi sistemi za protielektronsko bojevanje, kakor raketa registrira svoj cilj, pa nadaljnji let korigira izrazito odporen laserski sistem, ki bolj ali manj zagotavlja zadetek v polno. Integrirana elektronika, povezana z močnim odpornim blokom, lahko samostojno odkriva in spremlja svoje cilje, medtem ko mora operater samo še pritisniti na gumb za lansiranje rakete. V bojnih pogojih, ko ni časa na pretek in je raven stresa povečana, takšna avtomatizacija odkrivanja, spremljanja in uničevanja ciljev bistveno zmanjšuje možnosti napak.

Pticelov ob boku z Verbo

Po besedah ruskih vojnih analitikov bo novi protiletalski raketni sistem v svoji učinkovitosti resno prekašal VDV-jeve obstoječe lahke prenosne raketne sisteme (LPRS), ki se jih nosi na ramenih. A vendar uvedba novega orožja ne bo pomenila, da bodo LPRS umaknjeni iz oborožitve. Bolj kot ne bodo pripravljene nove taktike, ki bodo omogočile delovanje v tandemu, npr. v kombinaciji enega sistema Pticelov in nekaj parov z LPRS.

Rusko Ministrstvo za obrambo se resno ukvarja z vprašanjem učinkovitega pokrivanja zračnega prostora nad desantno osnovo po izvedbi padalskega spusta. Že leta 2014 so padalci dobili nove LPRS 9K333 Verba, ki so tehnično in taktično bistveno zmogljivejši od predhodnih kosov tovrstnega orožja. Verba je namenjena boju proti širokemu spektru zračnih ciljev, ki množično uporabljajo sredstva za umikanje raketam z infrardečimi sledilniki, kar bo omogočila sodobna multispektralna samovodena bojna konica, ki deluje v dveh infrardečih in ultravijoličnem režimu. Takšen samovoden nadzorni blok bo učinkovito prepoznaval lažne tarče in usmeril raketo k pravemu cilju v vseh pogojih in ne glede na jasnino na nebu. Bojna konica bo imela izredno rušilno moč, ki jo bo še povečala aktivacija goriva iz trupa rakete. Takšno eksplozijo bodo težko preživeli tudi najbolj žilavi zračni cilji.

Bistveno so se povečali tudi horizontalni in vertikalni dometi orožja glede na predhodne modele. LPRS Verba tako lahko sestreli cilj na razdalji do 6400 metrov, medtem ko je višina povečana za ves kilometer in sedaj znaša 4500 metrov.

Spoznajte še: Kot snežni metež: 2500 ruskih padalcev je izvedlo množični desant nad mestom Uljanovsk

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke