Plastika ubija svetovni ocean, opozarjajo ruski znanstveniki

Getty Images
Skoraj 80% plastike, ki jo proizvede človek, konča v oceanih. Večina le-te pa vsebuje ogljikove in silikonske nanocevke, ki so zelo škodljivi za življenje v morjih.

Skupina raziskovalcev je zadnja štiri leta preučevala ogljikove in silikonske nanocevke, ki se uporabljajo pri izdelavi plastike. Profesor Kiril Golohvast s Federalne univerze Daljnega vzhoda v Rusiji je opozoril, da so tovrstni materiali izredno škodljivi za življenje v morjih.

»Podatke o vplivu teh elementov na rastlinski in živalski svet na kopnem že imamo, ni pa bilo še celovite študije o potencialni škodi za življenje v morjih. Toda kar 80% plastike in kompozitnih materialov konča v oceanih, kjer za razgradnjo potrebuje več stoletij,« je povedal Golohvast.

Nevarni ogljikovi in silikonski nanodelci se uporabljajo za izboljšanje raznovrstnosti plastičnih materialov, tako pri naftovodih kot pri predmetih za vsakdanjo rabo, na primer oblačilih. Skupaj s plastiko nato končajo v morju. Po besedah Golohvasta nevarni elementi pridejo v vodo iz mestnih predelov, pogosto izhajajo iz avtomobilov, varjenja ali elektroplatiranje, del elementov pa pride v ocean direktno iz zraka.

Golohvast je posvaril, da nenehno narašča količina nevarnih mikrodelcev. »Sestavljajo jih sintetika, kovine, plastika in saje, tega v naravi ni. Delci so manjši, a nevarnejši in bolj strupeni. Če danes ne bomo zbirali podatkov o vse večji nevarnosti in ne bomo razmišljali o metodah za njeno odpravo, bo kmalu prepozno,« svari ruski znanstvenik.

Znanstveniki so izvedli raziskavo na zanimivi vrsti Heterosigma akashiwo, enocelični morski algi iz zaliva Petra Velikega v Japonskem morju. Ta vrsta fitoplanktona je široko zastopana na Daljnem vzhodu in velja za naravnega »očiščevalca« vode. Celične stene teh malih alg pa so tanke, zato so bolj občutljive na dogajanje v okolici.

Koncentracija plastičnih delcev, ki je dosegla tudi 100 miligramov na liter vode, spodbuja izumiranje teh alg. Akutna zastrupitev je bila zabeležena na tretji dan eksperimenta, kronična intoksikacija pa je nastopila na sedmi dan.

Po besedah raziskovalcev nanocevke poškodujejo celične membrane in povzročajo njihovo odmiranje, nanovlakna pa zaradi svojih nikljevih komponent povzročajo trajno deformacijo mikroalg.

Znanstveniki trenutno razpolagajo s točnimi podatki o vplivu na mikroalge, morske ježe in mehkužce. Ruski znanstveniki so v sodelovanju z indijskimi kolegi izvedli tudi eksperimente na ribah. Zdaj je v načrtu priprava modela vplivanja nevarnih mikrodelcev na rastlinski in živalski svet v oceanih. Želijo odkriti bakterijo ali glivo, ki bi lahko zavirala škodljive vplive.

Preberite še: V Rusiji napovedujejo podnebno katastrofo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke