Čebele v naravi se soočajo z vse večjo grožnjo svojemu obstoju. Med razlogi za to sta nedvomno uporaba pesticidov in borna prehrana, vendar pravi razlog še zmeraj ostaja skrivnost.
Danes mora večina kmetov kupiti ali najeti kolonije čebel, kar dodatno zvišuje ceno hrani. Po podatkih ameriške organizacije Bee Informed Partnership so ameriški čebelarji izgubili že okoli 40 odstotkov čebeljih kolonij.
Ruski znanstveniki s Politehnične univerze v Tomsku (TPU) zdaj ponujajo alternativo – robotske čebele. Raziskovalci načrtujejo projekt zagnati leta 2019, prototipi pa bodo vsaj sedemkrat večji od pravih čebel, kar pomeni, da bodo velikosti človeške dlani.
Samo za uporabo v rastlinjakih
Po besedah Alekseja Jakovljeva, vodje inženirske šole pri TPU, bodo umetne čebele še posebej koristne pri vzgajanju jagod in drugih rastlin, ki jih gojijo v toplih gredah skozi vse leto.
"Načrtujemo razvoj robotskih čebel, algoritmov in programske opreme, kot tudi optičnih sistemov in načinov za prepoznavanje slike za natančnejše pozicioniranje," pravi Jakovljev. Prva serija 100 robotskih čebel bo stala okoli 1,4 milijona dolarjev.
"Za celoletno opraševanje v velikih rastlinjakih pridelovalci uporabljajo čmrlje," dodaja Jakovljev. "Ena družina čmrljev stane okoli 500 ameriških dolarjev. Pozimi letijo pod infrardečimi žarnicami, ki simulirajo sončno toploto, spomladi pa lahko celotna družina čmrljev uide iz rastlinjaka, kar seveda povzroči gospodarsko škodo."
Roboti na drugi strani, bodo delali brez premora in nikoli ne bodo ušli. Umetne čebele pa seveda ne bodo rešile problema izumiranja vrste, pravi Jakovljev. "Robotske čebele bomo uporabljali samo v rastlinjakih, zunaj naravnega okolja čebel."
Sadjarji čebele uporabljajo tudi zunaj rastlinjakov. Pridelovalci mandljev v ZDA na primer plačujejo po 200 dolarjev za panj, medtem ko pridelovalci borovnic zanj odštejejo 110 dolarjev, pridelovalci jabolk pa okoli 70.
Nekateri kmetovalci in kmetijska podjetja razmišljajo o opraševanju z alternativnimi vrstami. Po mnenju strokovnjakov za opraševanje namreč obstajajo še druge pomembne živalske vrste, kot so netopirji, muhe in komarji.
Kdaj bodo robotske čebele poletele?
Napori za iznajdbo umetne alternative čebelam so do zdaj bili neuspešni. Leta 2017 je Ejidžiro Mijako, raziskovalec na Japonskem državnem inštitutu za napredno industrijsko znanost in tehnologijo, razvil brezpilotnik, ki prenaša cvetni prah med rastlinami.
Spodnji del naprave je prekrit s konjskimi dlakami in premazan s posebnim lepljivim gelom. Ko brezpilotnik pristane na cvetlici, se cvetni prah prilepi na gel in spolzi dol, potem ko se podrgne ob naslednjo cvetlico.
Med poskusi je brezpilotnik oprašil japonske lilije. Mehka in prožna živalska dlaka med pristajanjem brezpilotnika ni poškodovala prašnikov ali pestičev.
Mijakova ekipa sicer še naprej dela na razvoju avtonomnih naprav, ki bi lahko pomagale kmetovalcem. GPS, kamere z visoko ločljivostjo in umetna inteligenca bodo nujni pogoj, za to, da bodo brezpilotniki lahko neodvisno iskali poti med cvetovi in na njih pravilno pristajali.
Obstajajo pa še druge zanimive iznajdbe. Raziskovalci na Harvardski univerzi so razvili RoboBee – napravo, ki tehta manj kot eno desetino grama. Opremljena je s pametnimi senzorji, ki se odzivajo na okolje in posnemajo delovanje čebeljega očesa.
V Laboratoriju Charlesa Starka Draperja v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachusetts delajo na projektu DragonflEYE, ki bi lahko bil uporaben za vodeno opraševanje.
Marca letos pa je lastne umetne opraševalce v obliki brezpilotnikov patentiral tudi Walmart.
Omenjeni prototipi sicer še niso dovolj napredni za množično opraševanje, zato bo potrebnih še precej raziskav, preden bomo na travnikih in poljih videli prve robotske čebele.
Preberite še, zakaj ruski proizvajalci avtomobilov že nekaj časa gojijo zelenjavo in gobe.