Raketna križarka Maršal Ustinov razreda 1164 Atlant razpolaga z zavidljivo ognjeno močjo, sicer pa pripada severni floti. Gre za plovilo dolžine 180 m z maksimalnim izpodrivom 11.280 ton. Križarko poganjajo plinske turbine, ki lahko proizvedejo moč 4 x 17.000 kW, kar pomeni najvišjo hitrost 32 vozlov. Maršal Ustinov lahko samostojno prepluje do 14.000 km oz. preživi okoli 30 dni na odprtem morju. Posadko sestavlja okoli 500 mornarjev, od katerih je 62 častnikov.
Zaradi zelo močne raketne oborožitve tipa morje-morje, tej križarki pravijo tudi "ubijalec letalonosilk". Na njenem krovu se nahaja 16 lansirnih enot v katerih je spravljeno prav toliko raket tipa P-1000 Vulkan, ki lahko dosežejo do 1.000 km oddaljene cilje. Gre za pravo "pošast" med raketami, ki je dolga skoraj 12 m in tehta 8.000 kg. Njena hitrost nad gladino doseže 2 Macha, za uničenje cilja pa poskrbita dve toni eksploziva ali pa jedrska bojna glava z močjo 350 kt.
Tudi ta ladja se nahaja v sestavi severne flote. 163 m dolgo plovilo s 7.480 tonami izpodriva poganjajo štiri plinske turbine, od katere vsaka proizvede slabih 15.000 kW moči. Tudi Severomorsk lahko na odprtem morju samostojno preživi 30 dni oz. prepluje 12.700 km, medtem ko je njena najvišja hitrost 30 vozlov. Posadko sestavlja 265 mornarjev in 35 častnikov.
Ladjo odlikuje radarski sistem, ki je sestavljen iz tridimenzionalne radarske postaje Fregat in izredno občutljiv hidro-akustični sistem za odkrivanje podvodnih objektov Polinom, ki lahko odkrije podmornico na razdalji 50 km. V oborožitev ladje spada protipodmorniški raketni sistem URK-5 Rastrub-B, ki lahko uničuje sovražne cilje na razdalji 100 km, ki plujejo na globini 500 m. Severomorsk ima tudi močan protizračni raketni sistem Kinžal in večje število rotacijskih topov AK-630.
Ta ladja pripada črnomorski floti. V dolžino meri 113 m, njen maksimalni izpodriv pa je 3.200 ton. Poganjata jo dve plinski turbini, ki lahko proizvedeta okoli 26.800 kW moči. Najvišja hitrost ladje je 32,5 vozlov, avtonomija plovbe pa znaša 9.000 km. Na ladji služi 200 članov posadke.
Tudi ta patruljna ladja ima protipodmorniški raketni sistem URK-5 Rastrub-B, ostalo oborožitev pa tvorijo v glavnem torpedi in rakete kratkega dosega, ki so namenjene neposredni zaščiti ladje pred napadi z zraka.
Jaroslav Modri je del baltske flote in spada v razred 11040 Jastreb. Dolg je 125 m, maksimalni izpodriv pa znaša 4.350 ton. Skupna moč vseh štirih pogonskih agregatov je dobrih 44.700 kW, najvišja hitrost pa 30 vozlov. Ob varčni plovbi je doseg ladje 5.500 km, posadko pa tvori 214 ljudi, med njimi 27 častnikov.
Osnovna oborožitev ladje je protiladijski raketni sistem H-35 Uran z dometom 260 km. To je podzvočna raketa, ki leti zelo nizko in se tik pred ciljem spusti na samo 3 metre nad vodno gladino. Poleg tega sistema je tukaj še raketni torpedo RPK-6M Vodopad dometa 50 km, ki lahko nosi tudi jedrsko bojno glavo. Protizračno obrambo Jaroslava Modrega tvori sistem Kinžal.
Tukaj gre za tri fregate razreda Burevestnik, ki pripadajo črnomorski floti. Vse tri so dolge po 125 m, posamezni njihovi izpodrivi pa znašajo 4.025 ton. Po dve plinski turbini proizvajata moč 22.700 kW, kar tvori najvišjo hitrost 30 vozlov, pri varčni plovbi pa doseg fregat znaša 8.500 km. Posadko sestavlja 180 mornarjev od tega 18 častnikov. Na vsaki fregati je tudi 20 pripadnikov mornariške pehote.
Ladje razreda Burevestnik odlikuje blok radarskih postaj sistemov Fregat-M2M, Pozitiv-M1.2 in Vajgač-U, kot tudi močne komponente protielektronske oborožitve. Glavna lastnost fregat je sposobnost interveniranja proti ciljem na velikih razdaljah. Poleg udarnega orožja (rakete Kalibr in Oniks) so fregate oborožene s sodobnim protizračnim sistemom Štilj-1, ki jih varuje pred vsemi vrstami zračnih napadov v radiju 50 km.
Osnova sistema je modernizirana raketa 9M317 Buk, ki je nameščena v navpičnih modulih in lahko deluje v 360-stopinjskem kotu okoli ladje.
Ladje se nahajajo v sestavi črnomorske flote in spadajo v razred večnamenskih majhnih ladij nove generacije Bujan-M. Ladje so dolge 74,1 m, posamezni izpodrivi pa znašajo 949 ton. Poganjajo jih štirje dizelski motorji, ki proizvedejo moč 3.355 kW. Maksimalna hitrost ladij je 28 vozlov. Pri varčni plovbi je njihov doseg 4.000 km. Posadke tvori po 52 mornarjev.
Ladje razreda Bujan-M odlikuje močna radarska postaja 5P-26M1 Pozitiv-M1. Glavna lastnost teh ladij je sposobnost napada na sovražnikove cilje, ki se nahajajo na velikih razdaljah (manevrirne rakete Kalibr). Ladje tega razreda so lahko oborožene s protiladijskimi nadzvočnimi raketami Oniks, v prihodnosti pa bodo dobile tudi rakete Cirkon. Poleg udarnega orožja imajo sodobni protizračno-artilerijski sistem AK-630M-2 Duet, ki je sestavljen iz dveh sovprežnih topov Ak-630 kalibra 30 mm. Naloga tega modula je, da obrani ladjo pred različnimi zračnimi objekti, kot so sovražnikovi helikopterji, letala in rakete. Zahvaljujoč visoki kadenci (več kot 10.000 granat v minuti) lahko ta sistem nevtralizira poljuben cilj na razdalji 4.000 m od ladje.
Nahajata se v sestavi črnomorske flote in spadata v razred večnamenskih dizelsko-električnih podmornic razreda Varšavjanka. Podmornici sta dolgi po 73,8 m, posamezen izpodriv pa znaša 3.950 ton. Poganjata ju dva dizelska generatorja, ki skupaj proizvedeta dobrih 2.000 kW in glavni elektromotor z močjo 4.100 kW. Tu se nahaja še elektromotor, ki deluje v varčnem režimu in proizvede okoli 150 kW in dva rezervna elektromotorja. Maksimalna hitrost podmornic pod vodo je 20 vozlov, medtem ko se njena globina delovanja nahaja na 200-300 m pod vodo. Posamezna podmornica lahko na odprtem morju pluje do 45 dni, pri zelo varčni plovbi 6-7 vozlov pa lahko prepotuje tudi do 9.000 km. Posadko tvori 56 podmorničarjev.
Glavna lastnost teh podmornic je možnost natančnega udara po kopenskih in pomorskih ciljih z velike razdalje (oboroženi sta z raketami Kalibr, dometa 2.000-2.500 km). To je bilo prikazano v ruski protiteroristični operaciji v Siriji, kjer je podmornica Rostov na Donu iz Sredozemskega morja izstrelila skupino manevrirnih raket Kalibr in uničila pomembne cilje, v katerih so se nahajali pripadniki Islamske države. V nosnem delu se nahaja šest odprtin za torpede kalibra 533 mm (podmornici lahko nosita vsaka po 16 torpedov). Zaradi dobrih tehničnih in taktičnih lastnosti plovbe, kot je sposobnost nezaznavnega premikanja v bližini drugih ladij, Natovi mornarji tem podmornicam pravijo "črne luknje".
Nahajata se v sestavi črnomorske flote. Minolovca sta dolga 61 m, posamezni izpodriv pa znaša 800 t. Poganjata ju po dva dizelska motorja skupne moči 3.700 kW in pomožni dizelski agregat s 521 kW moči. Najvišja hitrost znaša 16,5 vozlov. Avtonomija plovbe na odprtem morju je do 10 dni, pri varčni plovbi pa lahko ladji premagata do 2.800 km. Posadko sestavlja 62 mornarjev in 6 častnikov.
Ladji sta opremljeni s širokim naborom sistemov, ki učinkovito odkrivajo in z razdalje uničujejo mine, ki bi se lahko nahajale na različnih globinah. Njun osnovni namen je varovanje in čiščenje glavnih plovnih poti v osrednjem in vzhodnem Sredozemlju. Odlikuje ju velika odpornost trupa na podvodne eksplozije kot tudi izjemno nizko magnetno in akustično polje glede na osnovno verzijo minolovca. Od orožja se na krovu nahajajo v glavnem artilerijski in raketni sistemi kratkega dometa.
Poleg omenjenih ladij se v Sredozemskem morju nahajata tudi veliki desantni ladji projekta 1171: Orsk in Nikolaj Filjčenkov. Njuna dolžina znaša po 113,1 m, skupni izpodriv pa 4.650 ton.
Ladje razreda Tapir lahko prevažajo 20 tankov ali 45 oklepnih transporterjev na razdalji 8.500 km. Opremljene so z dvema dizelskima agregatoma moči 6.711 kW, avtonomija plovbe na odprtem morju pa znaša 15-20 dni. Posadko tvori 55 mornarjev.
Kar se tiče oborožitve so tu v glavnem artilerijski in raketni sistemi za neposredno protizračno obrambo, pa tudi močnejše artilerijsko raketno orožje, ki služi za ognjeno pripravo desanta (pomorska različica večcevnega lanserja raket A-215 Grad-M).
Poleg vseh teh omenjenih plovil se v vodah Sredozemskega morja nahajajo 3 raketne podmornice razreda Antej (OSKAR), ki skupaj nosijo več kot 70 nadzvočnih protiladijskih raket P-700 Granit, oboroženih z jedrskimi bojnimi glavami 500 kt, kar predstavlja nevarnost za velike skupine površinskih plovil velikosti letalonosilk ali težkih raketnih križark. Severna flota je v Sredozemlje poslala podmornice K-266 Orjol, K-119 Voronež in K-410 Smolensk.
Preberite še: Deset slavnih ladij v zgodovini ruske mornarice
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
