Ruska vojska v svojo oborožitev redno uvaja nova oklepna vozila, ki so večinoma modernizacije osnovnih bojnih tankov, kot je na primer T-72. Te posodobitve dokazujejo, da tehnika iz 70. let prejšnjega stoletja ob kakovostni modifikaciji lahko še naprej učinkovito služi vojski. Prav to bi lahko rekli tudi za bojna vozila pehote BMP-2M Berežok, s katerimi se v zadnjem času intenzivno oborožuje Tamanska motorizirana divizija v Kemerovu.
Okretni "hudičev voz" z veliko ognjeno močjo
Kljub nizki oklepni zaščiti (23 mm spredaj in 9 mm ob straneh) je Berežok dobil nadimek »ubijalec tankov« in to ne brez razloga. Modernizirana različica je namreč dobila sistem protitankovskih vodenih raket Kornet, ki služi ne samo uničevanju oklepa ampak tudi utrjenih položajev.
Osnovni model bojnega pehotnega vozila BMP-2 je v vrste sovjetske vojske zapeljal leta 1980. Pojavil se je ravno v času, ko so svet prežemali številni oboroženi konflikti, Sovjeti pa so takrat izvajali kampanjo v Afganistanu. Prav tam je oklepnik pridobil visok sloves, še posebej med padalskimi enotami (VDV), ki so do takrat uporabljale starejši model BMP-1. Njegov naslednik se je izkazal za daleč učinkovitejše bojno sredstvo, še posebej na surovem terenu izven naseljenih območij, ki ga je v Afganistanu na pretek.
Posebej učinkovit je bil njegov avtomatski top 2A42 kalibra 30 mm, ki je imel dve vrsti granat in domet 4.000 m. Top se je izkazal za precej natančnega ob veliki ognjeni moči, ki jo je nudil. Mudžahedini so oklepniku BMP-2 nadeli nadimek "hudičev voziček".
Oklepnik je v oborožitvi imel tudi vodene rakete 9K111 in 9K113, ki pa so jih zaradi skromne učinkovitosti uporabljali redkeje, še posebej pri posredovanju proti utrjenim položajem sovražnika, ki je dobro izkoristil naravna zaklonišča.
Posadke so poleg ognjene moči izjemno cenile tudi okretnost vozila in hitrost, ki jo je lahko razvilo (80 km/h).
Sestrelitev jurišnega bombnika Su-25
Eden od sodobnejših incidentov uporabe BMP-2 se je zgodil med vojno v Južni Osetiji. Med neko operacijo se je nad mehanizirano skupino ruske vojske nenadoma pojavil jurišni bombnik Su-25. Posadka enega izmed oklepnikov je proti letalu izstrelila granato in ga zadela v prvem poskusu, nakar se je jurišnik zrušil blizu mesta Chinvali. Pilot se je še pravočasno katapultiral in si tako rešil življenje. Šlo je za rusko letalo, incident pa se je zgodil, ker takratna različica BMP-2 še ni imela opreme za prepoznavanje lastnih letal od sovražnikovih. Ruska posadka v oklepniku je tako zmotno mislila, da gre za gruzijsko letalo (Gruzija je namreč uporabljala letala istega tipa), ki je nekaj ur pred tem raketiralo neko drugo rusko mehanizirano kolono.
Velik potencial za poceni nadgradnjo
Skoraj nemogoče je najti podatke o natančnem številu proizvedenih oklepnikov BMP-2 v obdobju od 1980 do 2008, je pa znano, da je samo sovjetska in kasneje ruska vojska razpolagala z vsaj 5.000 oklepniki v osnovni in modernizirani različici. Z njimi so posadke pridobivale bojne izkušnje v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in v konfliktih na post-sovjetskem prostoru. Ker se je v začetku novega tisočletja rok uporabe teh vozil začel približevati koncu, je nastala potreba po njihovi koreniti modernizaciji, saj je vseeno šlo za zelo uporabno bojno platformo. Oklepnikov »nabildani« naslednik BMP-3 v ruski vojski ni prisoten v večjem številu, napredni Kurganec-25 pa se trenutno nahaja šele v zaključni fazi razvoja, tako da je vprašanje, kdaj se bo pričela množična proizvodnja. BMP-2 zato še naprej slavi kot osnovno bojno sredstvo za podporo pehoti in predstavlja hrbtenico ruskih mehaniziranih enot. Njegova modernizirana različica BMP-2M pa je sodoben, poceni in zanesljiv lahki bojni sistem, ki je sposoben izpolniti najzahtevnejše naloge na fronti.
Bahča-U proti Berežoku
Na projektu BMP-2M je koncem 90. let prejšnjega stoletja začela delati kurganska tovarna SKB skupaj s podjetjem KBP iz Tule. Osnovni cilj je bil povečati ognjeno moč oklepnika in jo spraviti na nivo BMP-3. Na šasijo je bil zmontiran bojni modul Bahča-U, ki je bil opremljen s topom 2A70 kalibra 100 mm. Ta je bil vprežen skupaj z avtomatskim topom 2A72 kal. 30 mm in mitraljezom kal. 7,62 mm, ter omogočal izstreljevanje raket (9M117) neposredno iz cevi.
Omenjeni bojni modul pa ni šel v množično proizvodnjo, saj je imel vrsto pomanjkljivosti. Glavna je bila kupola, ki je bila z maso 14,7 ton enostavno pretežka za tovrstno bojno vozilo, za boljšo integracijo pa bi bilo potrebno zmanjšati prostor posadke, ki že tako ali tako ni uživala prevelikega udobja. Kupola je oklepniku tudi onemogočala amfibijsko delovanje in občutno zmanjšala okretnost, še posebej na težje prehodnem terenu. Za piko na i je bila gradnja kupole predraga za sam projekt modernizacije.
Ko so inženirji videli, da Bahča-V nima posebno velike perspektive, so razvili dodatno rešitev za njeno zamenjavo. Začel se je projekt Berežok, ki je zadržal klasično shemo oborožitve kot pri osnovni verziji BMP-2 (avtomatski top kal. 30 mm, vprežen z mitraljezom PKT kal. 7,62 mm), z dodanim metalcem granat AGS-17 Plamja kal. 30 mm in lansirnimi moduli za protitankovske rakete Kornet. Operater, ki upravlja z raketami, je med opravljanjem naloge na varnem v notranjosti oklepnika, medtem ko se je moral pri osnovni verziji med lansiranjem dvigniti iz njega.
Mehanizirana četa, sestavljena iz vozil BMP-2M lahko naenkrat izstreli salvo 50+ raket in hipotetično uniči celoten sovražnikov tankovski bataljon.
Kornet napravi razliko
Raketni sistem 9K135 Kornet so razvili inženirji tulskega KBP. Projekt je bil zasnovan na vodeni raketi 9K119M Refleks. Osnovna namembnost sistema Kornet je boj proti tankom z ojačanimi sistemi dinamične zaščite. Operater raketo na cilj nameri s pomočjo laserskega snopa, s katerim označi tarčo, medtem ko je raketa v zraku.
Maksimalni domet osnovne različice Korneta je 5.500 m podnevi in 3.500 m v pogojih omejene optične vidljivosti. Najnovejša različica z oznako 9M113FM-3 lahko doseže cilje na razdalji do 10.000 m.
Eksperimentiranje z raketami Ataka in dodatnim oklepom
Inženirji so razmišljali tudi o različici BMP-2M z dodanimi protitankovskimi raketami Ataka in bistveno večjo oklepno zaščito. Ataka se od Korneta razlikuje v glavnem po načinu umerjanja na cilj. Dodaten oklep, sestavljen iz plošč in protikumulativnih rešetk, ki so ga predvidevali inženirji, pa bi povečal maso vozila in posledično bi oklepnik izgubil svojo največjo prednost – sposobnost hitrega premagovanja vodnih preprek.
"Tamanci" - doktorji upravljanja z BMP-2
Na koncu je vendarle padla odločitev za nadgradnjo BMP-2 Berežok z raketami Kornet. Konec julija so s temi oklepniki popolnoma opremili elitno Tamansko gardijsko mehanizirano divizijo. V njenih vrstah so trije mehanizirani polki, kjer se poleg bojnih vozil BMP-2M in BMP-3 nahajajo bojni tanki T-90 in T-72B3. Modernizirana »dvojka« poseduje tudi novi pogonski agregat, ki ga odlikuje povečana moč okoli 300 kW in s tem tudi večja okretnost.
Tamanska divizija je bila vzpostavljena med drugo svetovno vojno in velja za eno najbolj zaslužnih in odlikovanih enot takratne Rdeče armade. "Tamanci" so verjetno tudi najboljši poznavalci oklepnikov BMP-2 na svetu, saj se z njimi "družijo" že več kot 40 let.
Podrobneje o konfliktu v Afganistanu si lahko preberete v tem prispevku.