Lenin je bil prva ladja na jedrski pogon na svetu. Zgradili so ga leta 1957, splovljen pa je bil dve leti zatem. Leta 1971 je postal tudi prva ladja, ki je zaplula severneje od Severne zemlje. Sovjeti so bili na njo tako ponosni, da so na testiranja povabili mnoge tuje visoke predstavnike, vključno z britanskim premierjem Haroldom Macmillanom in takratnim ameriškim podpredsenikom Richardom Nixonom. Lenin je 30 let razbijal led vzdolž celotne severne obale Rusije in tako utiral pot ostalim ladjam. Izkazalo se je, da je jedrski pogon zelo učinkovit. Ob koncu njegove "kariere" so ledolomilec pretvorili v muzej, tako da ga lahko danes obiščete, se povzpnete na palubo in začutite, kakšna je bila atmosfera med plovbo na tej slavni ladji.
Arktika je Leninov naslednik in prva ladja, ki je dosegla severni pol (1977). Arktika je obenem tudi prva ladja, ki je na morju preživela neprekinjeno več kot leto dni, brez da bi se ustavila v pristanišču (2000). V obdobju obratovanja v letih med 1975 in 2008 je preplul več kot milijon morskih milj, kar je petkratna razdalja od Zemlje do Lune in pri tem razbijala led debeline 5 metrov. Nekaj let se je Arktika imenovala drugače, saj so jo leta 1982 preimenovali po preminulem sovjetskem voditelju Leonidu Brežnjevu. Njegovo ime je nosila štiri leta, nakar je bila ponovno poimenovana nazaj.
Arktika je bila tako uspešna, da so po njeni shemi naredili cel razred ledolomilcev. Prvi v tem nizu je bil Sibir, splovljen leta 1977, ki je deset let zatem dosegel Severni tečaj in s tem postal druga ladja v zgodovini, ki ji je to uspelo. Kot ledolomilec razreda Arktika je bil tudi prvi, ki je do Severnega tečaja pripeljal turiste leta 1993.
Danes je vsako leto organiziranih vsaj pet turističnih potovanj na Severni pol, ki navadno trajajo okoli dva tedna in stanejo okoli 25.000 ameriških dolarjev.
Ta jedrska ladja je v morje zaplula leta 1990, vendar je država, katere ime je nosila, razpadla samo leto dni kasneje in tako je ledolomilec nato služil Rusiji. Narejen je bil tako, da bi ga bilo možno predelati v bojno ladjo, vendar za kaj takega do zdaj ni bilo potrebe. V zadnjem času so sicer krožile govorice, da bi lahko Sovjetsko zvezo pretvorili v poveljniško ladjo ruskih arktičnih sil, vendar se tudi to še ni zgodilo. Ledolomilec je v 90. letih služil v glavnem za turistične plovbe na Severni tečaj. Kasneje je sodeloval v raziskovalni odpravi, katere namen je bil preučevanje globalnega segrevanja na Arktiki.
Jamal bi moral zapluti v morje že leta 1986, vendar se je to zamaknilo do vse do leta 1993. Na začetku se je imenoval Oktobrska revolucija, vendar je nato, po razpadu ZSSR, dobil ime po polotoku na skrajnem severu Rusije. Ledolomilec Jamal je namenjen razbijanju ledu debeline 2,5 – 2,9 m in ima tudi možnost vzvratne vožnje. Najvišja hitrost, ki jo lahko doseže je 40 km/h, pri čemer njegov izpodriv znaša 23.000 ton. Leta 2009 je sodeloval v reševalni akciji skupine geologov na Severni zemlji. Značilen vizualni detajl Jamala je stilizirana čeljust morskega psa na njegovem premcu.
Donedavnega je bil ledolomilec 50 let zmage, katerega ime obeležuje obletnico zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni, največji jedrski ledolomilec na svetu. Trenutno v Rusiji gradijo že dve večji arktični ladji. Gradnja 50 let zmage se je začela leta 1989, vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bil v uporabo uveden šele leta 2007. Trup je nekoliko neobičajne žličaste oblike. V luči zimskih olimpijskih iger leta 2014 v Sočiju so leto pred tem s to ladjo "ponesli" olimpijski ogenj na Severni pol.
Preberite še:
Ruske megatovarne: edinstveni jedrski ledolomilci
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
