Zakaj druge države kupujejo S-400 Triumf kljub grožnjam o ameriških sankcijah?

AFP
Kaj je takega na protizračnem sistemu S-400, da ga kupujejo Indija, Kitajska in Turčija kljub grožnjam o ameriških sankcijah?

V začetku oktobra je Rusija podpisala pet milijard dolarjev vredno pogodbo o dobavi sistema S-400 Triumf Indiji. Nov sistem bo ruski partnerici omogočil izgradnjo »neprebojne kupole« na svojem ozemlju, ki se bo sposobna učinkovito spopasti s poljubno grožnjo z zraka.

Ob tem se lahko upravičeno sprašujemo, ali je S-400 resnično tako dober, da so ga Indija, Kitajska in celo Turčija, ki je članica Nata, pripravljene nabaviti kljub grožnjam o gospodarskih sankcijah, ki jih dobivajo iz ZDA?

Kaj pravzaprav je S-400 Triumf in zakaj je najboljši na svetu?

Od uvedbe v oborožitev ruske vojske leta 2007 protizračni sistem S-400 Triumf (po Nato klasifikaciji Growler) predstavlja pravega »težkokategornika« v primerjavi s konkurenco. Sistem je sposoben prepoznavati zračne cilje v radiju do 600 km okoli sebe, sestreljuje pa jih lahko na razdalji do 400 km. Pri tem ni razlike, ali gre za hitre manevrirne projektile ali medcelinske balistične rakete, ki letijo v paraboli iz ene točke proti drugi. S-400 »vidi« vse, nakar cilj fiksira in uniči z varne razdalje.

Ključna razlika glede na glavnega konkurenta, ameriški sistem MIM-104 Patriot, je ravno v tem, da lahko vidi in sestreljuje cilje v polnem krogu okoli sebe. Patriot po drugi strani deluje in opazuje samo v vnaprej določeni smeri, v razponu zgolj 180 stopinj.

Nameščanje lanserja Patriot in njegova priprava trajata 30 minut. V tem času lahko prihajajoča raketa že uniči svoj cilj in boj je izgubljen. Ameriški sistem poleg tega uničuje cilje na pol manjši razdalji (do 180 km). To je odločilna pomanjkljivost, ne samo v boju proti raketam, ampak tudi v boju zoper lovce in bombnike.

Vsi ti faktorji so postali razlog, zaradi katerega celo članice severnoatlantskega zavezništva dajejo prednost ruski opremi, kljub grožnjam z gospodarskimi sankcijami proti njim.

Sistem S-400 Triumf deluje v okviru raketne obrambne baterije, ki jo sestavljajo po štirje lanserji s štirimi raketami. Tako ima ena baterija na razpolago 16 raket, s katerimi lahko cilja tudi lovce pete generacije in vodene rakete z razdalje 400 km.

Tukaj je seveda še dodatna zaloga raket, ki je prav tako del pogodbe z Indijo in določeno število transportnih, podpornih in servisnih vozil, radarskih postaj ter poveljniških točk.

Poudariti je treba še to, da se navedeni podatki o omenjenih protizračnih sistemih tičejo konfiguracije, kot ju imajo Združene države in Rusija za obrambo lastnih meja. Pri izvozu teh sistemov pa se vsak set sestavi posebej glede na želje in seveda finančne zmožnosti države - stranke. Preprosto povedano – podobno kot pri nabavi avtomobila, kjer lahko kupite popolnoma opremljeno vozilo ali pa model z zgolj osnovno opremo.

Preberite še:

Kakšne napade lahko obrani ruska protizračna obramba v Siriji?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke