1. Zaporožec je bil eden najbolj kontroverznih avtomobilskih modelov v ZSSR. Neroden, glasen in s tesno notranjostjo. Vseeno pa je bil precej dober v premagovanju neravnega terena in nezahteven za popravilo.
2. Avtomobil, zasnovan na italijanskem Fiatu-600, je imel pogon na zadnja kolesa, kar je bila tipična lastnost avtomobilov iz 50. in 60. let.
3. Zaradi majhnega prtljažnika je bilo pogosto potrebno tovoriti stvari na strehi. Če upoštevamo to možnost, je bil Zaporožec v bistvu kar »prostoren«.
4. Njegove slabe strani pa so pogosto prevladale nad dobrimi. Pozimi ga je bilo včasih zelo težko zagnati, medtem ko je bil poleti motor nagnjen k pregrevanju.
5. Naslednji problem je zavorni sistem Zaporožca, ki je tako nezanesljiv, da zna biti nevarno že samo sedenje v avtomobilu.
6. Majhna in neudobna notranjost že takrat ni bila preveč priljubljena. Na srečo sta bili izvozni različici avtomobila (Jalta in Eliette) precej bolj prijetni za vožnjo.
7. Zaporožce so na veliko izvažali v Bolgarijo, Jugoslavijo, na Kubo, Madžarsko, Finsko in v NDR.
8. Zaradi precej neposrečene oblike so posamezni modeli Zaporožca dobili smešne vzdevke, kot na primer »grbavec«, »velika ušesa« in »milo«. Nikita Hruščov mu je pravil kar »pločevinka«.
9. Kljub vsem svojim težavam so bili Zaporožci eni najbolj priljubljenih sovjetskih avtomobilov. Glavna privlačnost je bila v ceni.
10. Cena avtomobila je bila za pol nižja od Žigulija in kar za 2/3 nižja od Volge.
11. V 90. letih je Zaporožec služil kot podlaga za ruske vice. Ti so se navadno začeli v stilu: »Neroden Zaporožec se je zaletel v Mercedesa … «
Preberite še, kako so Sovjeti prodajali svoje avtomobile na Zahod.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
