Sovjetska zveza je konec 50. let 20. stoletja ustanovila poseben organ, zadolžen za izvoz avtomobilov, ki se je imenoval Avtoeksport. Od začetka 60. let je bil eden glavnih prodajnih artiklov Moskvič (»Moskovčan«). Moskvič-408 se je v tujini dobro prodajal, 55% vseh proizvedenih vozil tega modela so izvozili v tujino. Na Finskem je bil v 60-ih vrsto let to celo najbolj priljubljen avto.
Pomemben dejavnik, ki je pripomogel k priljubljenosti Moskviča-408, je bila cena: na Finskem je bil cenejši od Volkswagen Beetla. Revija British Motor ga je označila za nekakšen »ruski paradoks«, saj da je imel avto na splošno odlično konstrukcijo, a hkrati težave s tresenjem, menjalnikom in zavorami.
Na Zahodu je bil dokaj priljubljen tudi Moskvič-412. Motor je pohvalil njegovo dinamičnost, a izrazil precejšnje pomisleke glede udobja in zavor.
Sovjetska zveza je začela izvažati Lade takoj po izgradnji nove avtomobilske tovarne v Togliattiju na Volgi v začetku 70. let, ta je bila postavljena s Fiatovo pomočjo. V najuspešnejših letih je bilo v tujino prodanih do 100.000 avtomobilov, izvažali so jih v Skandinavijo, Francijo, Italijo, Zahodno Nemčijo, tudi čez lužo v Kanado in v Avstralijo. Predstavljali so, da so Lade dobre v eksotičnih krajih ...
… a so hkrati zanesljivi družinski avtomobili po dostopni ceni. Tako so denimo tukaj oglaševali avto za britanski trg.
Tovarna VAZ je izdelovala posebne različice avtomobilov, ki so zapolnili niše v nekaterih državah. Včasih je zniževala moč motorjev, da bi se izognila dodatnim obdavčitvam. Takšen primer najdemo pri priljubljenem terencu Niva, ki so ga opremili z 1,3-litrskim motorjem.
V nekaterih državah so se sovjetske Lade še posebej dobro prodajale. Leta 1986 je bilo samo v Franciji kupljenih 21.000 vozil. Znamka je bila 13. najbolj prodajana na svetu, pred avtomobilskimi velikani, kot so Volvo, Toyota in Nissan. Na vrhuncu konec 70. let je ZSSR izvozila skoraj 400.000 vozil. Takrat je od izvoza avtomobilov zaslužila več kot od prodaje zemeljskega plina.
Konec 80. let je na zahodne trge prišla Lada Samara, ki so jo oblikovali s Porschejevo pomočjo. Revija British Autocar je takrat pisala, da je Lada dobra za stabilno in nemoteno potovanje po avtocestah, a dodala tudi to, da bi lahko »končno različico za britanski trg opisali zgolj kot žalostno«. Takole pa so Samaro reklamirali v Franciji.
Sovjetska zveza ni izvažala samo VAZ-ove avtomobile. V tujino so prodajali tudi avtomobile iz GAZ – Tovarne avtomobilov Gorki. Glavni produkt je bila Volga, od konca 60-ih do sredine 80-ih je bila to Volga GAZ-24. To je bil sovjetski avto višjega razreda, ki so ga pogosto uporabljali birokrati.
Avte GAZ-24 so izvažali v zahodnoevropske države, pogosto so jim dodali nove Peugeotove dizelske motorje in Roverjeve zavore. Pravijo pa, da za ta avto na Zahodu ni vladalo tako veliko povpraševanje kot po VAZ-ovih avtomobilih.
ZSSR je prav tako izvažala prave sovjetske limuzine: GAZ-14 Čajka (»Galeb«). Množična proizvodnja limuzine, sprva namenjene za funkcionarje, je bila zagnana leta 1977 ob 60-letnici oktobrske revoluciji. Deset let pozneje, med perestrojko, so sovjetske oblasti prekinile »galebovo« modernizacijo.
ZAZ-966 oziroma Zaporožec (iz ukrajinske regije Zaporožje) je predstavljal serijo manjših avtomobilov. V vzhodnem bloku je dobil vzdevek »Zapo«, v Sovjetski zvezi pa so mu pogosto pravili »ušasti« zaradi svojih odprtin za dovod zraka. Na zahodnih trgih so avto prodajali pod imenom Jalta ali Eliette. Konec 60-ih in v začetku 70-ih so imeli moderen videz in so bili priljubljeni v skandinavskih državah ter Franciji.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
