Pisec spletnega portala Voltairenet.org ocenjuje, da bi bile ameriške letalonosilke potopljene s kar 88% verjetnostjo, poroča Rossijskaja gazeta. V prispevku je zapisano, da se uradna Moskva ne boji več morebitnega napada ameriške vojske, v Siriji pa je celemu svetu pokazala dominacijo svojega učinkovitega orožja, ki bi ustavilo tudi kakršnokoli avanturo v obliki blokade njenih pomorskih poti.
Tovrstna blokada Rusije na območju Črnega in Sredozemskega morja ni izvedljiva predvsem zaradi novih hiperzvočnih raket H-47M2 Kinžal in 3M22 Cirkon, ki lahko učinkovito nevtralizirajo celo skupino ladij ameriške mornarice, tudi na območju Gibraltarske ožine. Podobno velja za podobne poskuse na Baltskem morju, kjer je Rusija z enklavo Kaliningrad in plinovodom Severni tok sicer najranljivejša, zatrjuje avtor prispevka Valentin Vasilescu. Po njegovih besedah je možnost, da bi ZDA s podporo držav zveze NATO uspešno izpeljale širšo pomorsko blokado Rusije iz atlantske, baltske in arktične smeri, le »malo verjetna«.
Letalonosilk niti ne bi mogli uporabiti v severnih ledenih vodah zaradi nevarnosti kosov ledu pod vodno površino, ki bi bili za te ladje usodni. Na podoben način naj bi bili na neuspeh obsojeni poskusi iz smeri Grenlandije ali Aljaske. Baltska smer se tako zdi še najbolj realna možnost za pomorsko ofenzivo na Rusijo, a tudi na te poskuse slednja lahko odgovori s svojimi obrambnimi raketami, jedrskimi podmornicami in strateškimi bombniki.
»Rusija lahko s hiperzvočnimi raketami napade vsako mornariško skupino, ki bi poskušala ustvariti blokado. Napadla bi jih takoj, ko bi vstopile v ožino Skagerrak, ki povezuje Severno in Baltsko morje. Poleg tega lahko ruske podmornice na jedrski pogon, oborožene s hiperzvočnimi raketami, napadejo katerokoli skupino ameriške mornarice, če se znajde 1000 km proč od vzhodnega roba Atlantskega oceana, na jugu Islandije. Rusi lahko prav tako izstrelijo hiperzvočne rakete H-47M2 iz bombnikov na dolge razdalje Tu-160 in Tu-23M3, če bi skupina ameriške mornarice dosegla južno Grenlandijo. Da jih ne bi prestregli, bi ruska letala priletela iz smeri severnega tečaja,« pišeVasilescu.
Avtor prispevka se je dotaknil še enega pomembnega elementa operacije. Po njegovih besedah bi bila največja težava nasprotnikov v kroničnem pomanjkanju časa za primerno reagiranje na ruski napad. »V primeru napada s hiperzvočnimi raketami bi imel Pentagon zelo malo časa za reakcijo. To velja zaradi pospešene hitrosti gibanja teh raket in minimalnega časa, ki jih potrebujejo hiperzvočne rakete za vstop v območje reagiranja protizračnih sistemov. Raketa Kinžal ima domet 2000 km, hitrost 12.250 km/h in najvišjo višino preleta 40.000 do 50.000 m. Raketa Cirkon ima domet 1000 km, hitrost 9.800 km/h in najvišjo višino preleta 40.000 m.
Verjetnost, da bi bila z raketo enega ali drugega tipa prebita protizračna obramba in uničena letalonosilka, znaša 88%. To pomeni, da bi v primeru izstrelitve 100 hiperzvočnih raket 88 raket prebilo protizračno obrambo in uničilo svoje cilje. Če to matematiko prenesemo na konkreten primer ZDA: z 11 izstreljenimi ruskimi hiperzvočnimi raketami proti 11 obstoječim letalonosilkam ZDA samo 1,3 rakete ne bi dosegla cilj. Po prvi nevihti ruskih hiperzvočnih raket bi imel Pentagon samo še dve letalonosilki, od tega eno poškodovano. To bi bila zelo resna katastrofa za mornarico ZDA,« je svojo oceno sklenil pisec spletnega portala Voltaire.org.
Preberite še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
