Nočni mir hladne pokrajine Arhangelske regije je prekinilo grmenje ogromnih motorjev RD-0124 rakete Sojuz-2.1b, ki jo je rusko obrambno ministrstvo pred dvema dnevoma izstrelilo s kozmodroma Pleseck, z namenom da v orbito pošlje svojo novo »vesoljsko igračko«.
To je bila že tretja izstrelitev tovorne rakete Sojuz-2 letos, skopo poročanje oddelka za informacije in stike z javnostjo pa odpira več vprašanj kot odgovorov.
»Vesoljska naprava, izstreljena s kozmodroma Pleseck za potrebe ruskega obrambnega ministrstva, je vstopila v orbito, kjer je nadzor nad njo prevzela Vesoljska vojska Zračno-vesoljskih sil,« so zapisali v uradnem sporočilu in dodali: »Z napravo je bila vzpostavljena stabilna telemetrijska zveza, ki jo zdaj vzdržujemo. Njeni sistemi delujejo normalno. Po prevzemu nadzora nad plovilom ji je bil dodeljen naziv Kosmos-2528.
Ravno v tem zadnjem stavku pa se skriva sled, ki nam lahko razjasni, za kakšno napravo v bistvu gre, saj se oznaka Kosmos v ruski kozmonavtski terminologiji že od šestdesetih letih prejšnjega stoletja uporablja pretežno za vojaške vohunske satelite.
Kosmos-2528 je v bistvu službeni naziv za izjemno občutljiv vohunski satelit Lotos-S1 št. 804, ki je že četrta naprava tega tipa v orbiti, kamor so jo poslali v okviru ruskega vojaškega programa Liana. Ta program predvideva vzpostavitev mreže nadzornih satelitov Lotos in Pion. Do zdaj so bili izstreljeni samo Lotosi.
Program Liana je bil začet že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njegov cilj pa je bil zamenjati stare sovjetske satelite Celina in US-PM s sodobnejšimi modeli. Tako naj bi naprave iz družine Lotos od satelitov Celina prevzele naloge elektronskega nadzora in prestrezanja radijskih in drugih komunikacijskih signalov, medtem ko bodo sateliti Pion, podobno kot njihovi predhodniki tipa US-PM, namenjeni pomorski izvidnici, kar pomeni neprekinjeno sledenje sovražnim pomorskim plovilom. Ti podatki so javni in znani, posamezni strokovnjaki pa menijo, da so sateliti sposobni tudi za ofenzivne operacije elektronskega bojevanja.
Prvi satelit iz tega programa Lotos-S št. 801 je bil izstreljen s pomočjo rakete Sojuz-V novembra leta 2009. Drugi satelit istega tipa Sojuz-2.1b so lansirali decembra 2014, tretji pa je v orbito poletel decembra lanskega leta. Sateliti razreda Pion na svojo izstrelitev v orbito še čakajo.
Pred dvema dnevoma izstreljeni Lotos se je v orbito utiril na perigeju (najkrajša oddaljenost od Zemlje) 240 km in apogeju (najdaljša oddaljenost od Zemlje) 900 km pod nagibom 67,15 stopinj. V naslednjih nekaj dneh bo satelit s pomočjo lastnega pogona popravil svojo orbito s povečanjem perigeja do razdalje apogeja.
Nedavna izstrelitev ni samo velikega pomena za program Liana, ampak za celoten ruski vesoljski program, saj se je odvila samo dva tedna po okvari rakete Sojuz, ki bi morala do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) spraviti ruskega kozmonavta Alekseja Ovčinina in ameriškega astronavta Nicka Hagueja. To je bila sicer četrta okvara Sojuza v tem tisočletju med 1.700 uspešnimi misijami, kar priča o njegovi izjemni zanesljivosti.
Naslednja izstrelitev Sojuza je načrtovana 3. novembra letos, ko bo v orbito poslan satelit Uragan-M. Tam bo postal del navigacijskega sistema GLONASS. Štiri dni zatem bo s Francoske Gvajane izvedena izstrelitev evropskega satelita za preučevanje podnebja. Naslednja misija Sojuza s posadko, ki bo namenjena menjavi kozmonavtov na ISS, pa je načrtovana v decembru.
Spoznajte kozmodrome, ki jih uporablja Rusija!